E-novice

R..S

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Miroslav Radman »

francosko-hrvaški biolog, molekularni genetik, 1944

Miroslav Radman je eden vodilnih strokovnjakov na področju molekularne biologije in raziskovalcev mehanizmov popravljanja DNK. Diplomiral je na naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, doktoriral na univerzi v Bruslju, podoktorski študij pa je nadaljeval v Franciji in ZDA.
Je profesor celične biologije na medicinski fakulteti Univerze René-Descartes v Parizu, med drugim je član Francoske akademije znanosti, dobitnik nagrade Inserm (2003) za medicinske raziskave in še dvanajstih nagrad za znanost.

več »

Ayn Rand »

ameriška pisateljica, 1905–1982

Ayn Rand se je kot Alisa Zinovjevna Rosenbaum rodila v meščanski židovski družini v Sankt Peterburgu, se v Rusiji šolala in leta 1926 emigrirala v Združene države Amerike. Hotela je postati scenaristka, zato je odšla v Hollywood, kjer je delala kot statistka in pomožna scenaristka in se poročila z igralcem Frankom O'Connorjem.
Leta 1935 ji je z uspešno uprizoritvijo sodne drame Night of January 16th (Noč, 16. januarja, napisana leta 1933) na Broadwayu uspel prvi literarni preboj. Sledili sta objavi romana Mi, živi in novele Anthem (Himna, 1938), svetovno slavo pa ji je leta 1943 prinesel roman Izvir (The Fountainhead, slovenski prevod 2009).

več »

Uta Ranke-Heinemann »

nemška teologinja, 1927

Uta Ranke-Heinemann je najstarejša hči tretjega predsednika ZRN Gustava Heinemanna. Na Grajski gimnaziji v Essnu je bila Uta edina dijakinja. Opravila je maturo »z odliko«, kar je bilo takrat nekaj posebnega in se je tam zgodilo prvič po 30 letih. V akademskem letu 1953/54 je bila v Münchnu študijska kolegica Josepha Ratzingerja, sedanjega papeža Benedikta XVI. Leta 1954 je promovirala iz katoliške teologije in se leta 1969 habilitirala kot prva ženska na tem področju, leto zatem pa postala prva profesorica za katoliško teologijo na svetu.

več »

Mateja Ratej »

slovenska zgodovinarka in sociologinja, 1974

Mateja Ratej se je po diplomi iz zgodovine in sociologije na Univerzi v Mariboru (1999) zaposlila kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor, kar je odločilno zaznamovalo njen način raziskovanja. Kot mlada raziskovalka je končala magistrski (2002) in doktorski študij (2004), potem pa je začela sodelovati na mariborskem študentskem Radiu Marš. Od leta 2005 je zaposlena na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, od leta 2011 kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

več »

Marcel Reich-Ranicki »

nemški literarni kritik, 1920–2013

Marcel Reich-Ranicki, najznamenitejši literarni kritik nemškega jezikovnega prostora, je desetletja izrazito vplival na kulturno življenje in dogajanje. Rodil se je na Poljskem in se devetleten s starši preselil v Berlin. Že od mladih let se je navduševal nad nemško književnostjo, glasbo in gledališčem. Po končani gimnaziji je bil leta 1938 deportiran na Poljsko in v tesnem varšavskem getu delil usodo deset tisočev drugih izgnanih Judov. Z ženo Tosjo sta preživela okrutna leta poniževanj, nasilja in skrivanja pred Nemci.

več »

Ernest Renan »

francoski pisatelj, 1823–1892

Renan je bil francoski filozof, jezikoslovec, član Francoske akademije (od leta 1878), profesor hebrejščine na Collège de France in njen upravitelj od leta 1883, vitez veliki častnik legije časti, predvsem pa velik francoski pisatelj, neštetokrat citiran, a žal vse do zdaj slovenskemu bralcu docela tuj.
Bil je Bretonec, rojen v Tréguieru ob francoski atlantski obali. Zelo zgodaj je zgubil očeta, zato sta njegovo življenjsko pot usmerjali mati in njegova dvanajst let starejša sestra Henrietta, ki mu je omogočila odlično izobrazbo na semenišču in mu stala ob strani vse do svoje smrti.

več »

Božo Repe »

slovenski zgodovinar, 1956

Božo Repe je redni profesor za sodobno slovensko zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegovo raziskovalno področje so sodobna slovenska, južnoslovanska in srednjeevropska zgodovina. Ukvarja se tudi z vprašanji pouka zgodovine v šoli.

več »

Jeremy Rifkin »

ameriški ekonomist, kolumnist, aktivist in pisec, 1946

Jeremy Rifkin je avtor dvajsetih knjig, v katerih obravnava predvsem vplive znanstvenih in tehnoloških sprememb sodobnega časa na ekonomijo, delovno silo, družbo in okolje. Je predavatelj na Univerzi v Pensilvaniji in znan kot dolgoletni svetovalec Evropske unije za vprašanja gospodarstva, podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja; o teh temah je v preteklosti svetoval tudi predsednikom vlad v več državah EU. Rifkin je tudi ustanovitelj in predsednik Fundacije za ekonomske trende (FOET) v Washingtonu, ki preučuje gospodarske, okoljske, družbene in kulturne vplive novih tehnologij v svetovnem gospodarstvu.

več »

Philip Roth »

ameriški pisatelj, 1933

Philip Roth je za Ameriško pastoralo leta 1998 prejel Pulitzerjevo nagrado, v Beli hiši pa mu je bila podeljena Narodna medalja za umetnost. Leta 2002 je dobil najvišje priznanje Ameriške akademije za umetnost in književnost, Zlato medaljo za leposlovje, ki so jo pred njim med drugimi prisodili Johnu Dos Passosu, Williamu Faulknerju in Saulu Bellowu. Dvakrat je prejel Ameriško državno nagrado za književnost, trikrat PEN/Faulknerjevo nagrado za roman in enkrat Nagrado nacionalnega združenja književnih kritikov za roman.

več »

Roman Rozina »

slovenski pisatelj, 1960

Čeprav je Roman Rozina (1960) vse poklicno življenje zavezan pisanju, je v leposlovje vstopil precej pozno. Po obdobjih novinarskega in publicističnega dela, večinoma povezanega z Zasavjem, je svoje prvo leposlovno delo izdal pri skoraj petdesetih.
Zamudništvu navkljub je njegov leposlovni knjižni opus že precej obsežen. Prvencu Štiri Sneguljčice in Palček (2008) so sledili naslednji roman Galerija na izviru Sončne ulice (2010), novela Relativnosten triptih z vrtnico (2010), zbirka kratkih zgodb Šumijo besede domače (2011) ter romani Štirje v vrsti (2012), Županski kandidat Gams (2014), za katerega je prejel nagrado modra ptica, in Zločin in ljubezen (2016).

več »