E-novice

Avtor

Jeremy Rifkin

ameriški ekonomist, kolumnist, aktivist in pisec, 1946

Jeremy Rifkin je avtor dvajsetih knjig, v katerih obravnava predvsem vplive znanstvenih in tehnoloških sprememb sodobnega časa na ekonomijo, delovno silo, družbo in okolje. Je predavatelj na Univerzi v Pensilvaniji in znan kot dolgoletni svetovalec Evropske unije za vprašanja gospodarstva, podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja; o teh temah je v preteklosti svetoval tudi predsednikom vlad v več državah EU. Rifkin je tudi ustanovitelj in predsednik Fundacije za ekonomske trende (FOET) v Washingtonu, ki preučuje gospodarske, okoljske, družbene in kulturne vplive novih tehnologij v svetovnem gospodarstvu.
S svojim delovanjem je večkrat vplival na oblikovanje javne politike v ZDA in po svetu. Pričal je pred številnimi odbori ameriškega kongresa, v goste ga rada vabijo uredništva najrazličnejših televizijskih oddaj onstran in tostran luže, bil je že kolumnist v številnih revijah in časopisih po vsem svetu, kot so npr. The Los Angeles Times (ZDA), The Guardian (VB), Die Süddeutsche Zeitung in Handelsblatt (Nemčija), L’Espresso (Italija), El País (Španija), De Volkskrant (Nizozemska), Hospodárské noviny (Češka), Eesti Päevaleht (Estonija), Trud (Bolgarija), Clarín (Argentina), Al-Ittihad (ZAE), Mladina (Slovenija). V slovenščini sta doslej izšli dve njegovi knjigi, Stoletje biotehnologije (2001) in Konec dela (2007).

Knjige

na vrh strani

Družba ničelnih mejnih stroškov »

Internet stvari in ekonomija souporabe

Jeremy Rifkin »

Družba ničelnih mejnih stroškov je popis prihodnjega razvoja (zlasti zahodnega, industrijsko razvitega) sveta, v katerem s postopoma prihajajočim ›internetom stvari‹ prihaja doba skoraj brezplačnih dobrin in storitev, ki jo bo zaznamoval globalen vzpon kulture deljenja in souporabe – ter neizogiben zaton kapitalizma kot samoumevne družbene ureditve.
To ni prva knjiga, ki obravnava razkroj kapitalizma, je pa v svetu krivično rastoče družbene neenakosti zaradi razmaha neoliberalnih ideoloških skrajnosti ena redkih, ki ponuja vrsto možnih in realnih poti, po katerih bi se družbe po vsem svetu lahko razvijale. Avtor prepoznava v internetu tisto gibalo, ki je najprej na razne načine povezalo ljudi celotnega planeta, nato pa se lotilo tudi ekonomskih mehanizmov, ki jim pretežno sledi moderno človeštvo. Internet, še posebej internet stvari, botruje sodobni tehnologiji, ki omogoča čedalje cenejšo proizvodnjo in neusmiljeno zbija mejne stroške množične industrije na ›skoraj nič‹.

več »