E-novice

Š...Ž

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Varlam Šalamov »

ruski pisatelj, 1907–1982

Varlam Tihonovič Šalamov se je rodil 18. junija 1907 v Vologdi, mestu v severnem delu evropske Rusije. Njegov oče je bil duhovnik. Sedemleten je stopil v gimnazijo, leta 1923 je končal poklicno šolo in se leto pozneje zaposlil v strojarni v Kuncevu. Jeseni 1926 se je vpisal na Moskovski tekstilni inštitut in obenem obiskoval predavanja na pravni fakulteti Moskovske državne univerze. Leta 1927, komaj dvajsetleten, se je prvič politično angažiral, ko je demonstriral ob desetletnici Oktobra z gesli Dol s Stalinom! in Izpolnimo Leninovo oporoko! Februarja 1929 je bil prvič aretiran: zalotili so ga v ilegalni tiskarni ob tiskanju letakov z Leninovo oporoko. Po zaporu v Butirkah je bil poslan v Višersko taborišče na severnem Uralu, kjer je preživel tri leta kot »družbeno nevaren element«.

več »

Kjung Suk Šin »

južnokorejska pisateljica, 1963

Kjung Suk Šin je ena najpomembnejših in najbolj branih sodobnih južnokorejskih pisateljic. Njen obsežni literarni opus sestavljajo romani, kratke zgodbe in eseji. Za svoje delo je v domovini prejela že vse najpomembnejše nagrade, prvo priznanje na Zahodu (francosko nagrado Prix de l’inaperçu, 2009) pa ji je prinesel roman Samotna soba (v francoskem prevodu La chambre solitaire).

več »

Vladimir P. Štefanec »

slovenski pisatelj in publicist, 1964

Vladimir P. Štefanec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Doslej je objavil osem leposlovnih knjig, večinoma romanov, trije – Viktor jelen, sanjač (2002), Republika jutranje rose (2006) in Odličen dan za atentat (2010) – so bili nominirani za nagrado Kresnik.

več »

Peter Štih »

slovenski zgodovinar, 1960

Peter Štih je redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje srednjeveško zgodovino med severnim Jadranom in vzhodnimi Alpami, kjer ga zanimajo zlasti teme, kot so politična, družbena in kulturna zgodovina zgodnjega srednjega veka, oblikovanje dežel, zgodovina plemstva, diplomatika in kritika virov ter stereotipi in miti v slovenski zgodovini in zgodovinopisju.

več »

Lidija Tavčar »

slovenska umetnostna zgodovinarka in sociologinja, 1953

Lidija Tavčar je diplomirala iz umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1985 je zaposlena v Narodni galeriji, v letih 1995–2007 je bila vodja pedagoškega oddelka. Je avtorica didaktičnih razstav, razstavnih katalogov, publikacij, znanstvenih in strokovnih člankov o izobraževanju v umetnostnih muzejih in o muzejski pedagogiki. Leta 2002 je doktorirala iz sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena knjiga Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije je izšla leta 2003.

več »

Tertulijan »

latinski krščanski pisec, ok. 155–225

Tertulijan (Quintus Septimius Florens Tertullianus), prvi pomembnejši latinski krščanski pisec, se je rodil v ugledni poganski družini v afriški Kartagini. Njegova kariera je za zgodnjekrščansko kulturo značilna. Začel je kot (poganski) jurist in govornik; ob prestopu v krščanstvo je zamenjal vero, ohranil pa poklic in raznovrstna orožja poganske retorike s podvojeno silo uperil zoper svoje donedavne brate. Mlačnost uradne Cerkve ga je kmalu razočarala. Med letoma 202 in 208 se je pridružil sekti montanistov. Odtlej je kristjanom odrekal pravico do bega pred preganjalci, od njih dosledno terjal pričevanje s krvjo in jim še bolj odločno kot prej prepovedoval poklice, ki so kakorkoli povezani s poganskim kultom.

več »

Cristóvão Tezza »

brazilski pisatelj, 1952

Cristóvão Tezza velja za enega najvidnejših pisateljev srednje generacije v Braziliji: pisatelj mestnega, meščanskega okolja in generacije, ki jo je zaznamovala vojaška diktatura v Braziliji (1964–85). Uveljavil se je z romanom Cunja (Trapo), ki ga je napisal leta 1982, izšel pa je po mnogih zavrnitvah šele leta 1988 in doživel velik uspeh. Med romani naslednjih dveh desetletij omenimo Noč v Curitibi (Uma noite em Curitiba, 1995), ki ga imamo od leta 2011 tudi v slovenskem prevodu, Majhno razdaljo med barvo in senco (Breve espaço entre cor e sombra, 1998), za katero je prejel nagrado brazilske Narodne knjižnice za najboljši roman, ter Fotografa (O fotógrafo, 2004), ki ga je kot najboljši roman leta nagradila Brazilska književna akademija.

več »

Colm Tóibín »

irski pisatelj, 1955

Colm Tóibín je eden najbolj uglednih in spoštovanih irskih sodobnih pisateljev. Doslej je objavil osem romanov, dve zbirki kratkih zgodb ter več kot desetih esejističnih knjig in literarnokritičnih študij, v katerih se loteva velikanov irske in svetovne literature, uredil pa je tudi več izborov irske sodobne fikcije. Trenutno je gostujoči profesor humanistike na univerzi Columbia in profesor kreativnega pisanja na Manchestrski univerzi, kjer je nadomestil Martina Amisa.
Tóibín slovi kot izjemen stilist in navadno pravi, da piše iz tišine. Ni ljubitelj zgodb in se ne opredeljuje kot pripovedovalec zgodb, veliko bolj ga zanima ustvarjanje posebnega vzdušja, kar je očitno iz vseh njegovih romanov.

več »

Olga Tokarczuk »

poljska pisateljica, 1962

Olga Tokarczuk je danes najbolj priljubljena poljska pisateljica, tako pri kritikih kot pri bralcih. Doštudirala je psihologijo na Varšavski univerzi, imela je lastno založbo Ruta in vodila delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi in na Opolski univerzi.

več »

Agata Tuszyńska »

poljska pisateljica, pesnica in publicistka, 1957

Agata Tuszyńska se je rodila v Varšavi. Diplomirala je iz zgodovine gledališča na varšavski akademiji za gledališče, doktorirala pa iz humanističnih znanosti na Inštitutu za umetnost Poljske akademije znanosti. V letih 1987–92 je bila asistentka na Inštitutu za literarne raziskave v Varšavi, v letih 1996–98 je predavala na Centru za novinarstvo v Varšavi, od leta 2001 pa umetnost reportaže in literarnega intervjuja na Univerzi v Varšavi. Od leta 2011 sodeluje z varšavskim Inštitutom za reportažo.
Doslej je objavila 19 knjižnih del, med drugim biografijo poljske igralke s preloma 19. in 20. stoletja Marie Wisnowske (Wisnowska, 1990), spomine poljske pisateljice in feministke Irene Krzywicke Izpovedi pohujševalke (Wyznania gorszycielki, 1992) in njeno biografijo Dolgo življenje pohujševalke: usoda in svet Irene Krzywicke (Długie życie gorszycielki. Losy i świat Ireny Krzywickiej, 1999), biografijo Singer: pokrajine spomina (Singer. Pejsaże pamięci, 1994), reportažo Nekaj portretov s Poljsko v ozadju: izraelske reportaže (Kilka portretów z Polską w tle. Reportaże izraelskie, 1993) in monografijo o Wieri Gran (Oskarżona: Wiera Gran, 2010).

več »