portugalski pisatelj, 1922–2010

José Saramago, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1998, je svoje pisanje in prepričanje osredotočil na človeka; bil je tudi dejaven zagovornik listine o človekovih pravicah in je politike in državnike opozarjal, naj rešijo družbene probleme in ljudem zagotovijo dostojno življenje. Človek je tudi osrednja figura njegovih romanov, posameznik, ki izstopa iz množice zaradi svojih lastnosti ali pa je predstavnik manj pomembnejšega, a številčnega sloja in se pojavlja kot »glasnik svojega razreda«, preprostih, a zdravih navad in trdnih načel. Svoje največje romane je začel izdajati že v zrelih letih, potem ko je že zamenjal mnogo poklicev in služb, od ključavničarja, do urednika, prevajalca, novinarja in literarnega kritika.
Njegova bibliografija obsega okrog 30 literarnih del; prevedena so v 25 jezikov. Kajn (Caim, 2009) je njegov zadnji roman in po Eseju o slepoti (Ensaio sobre a Cegueira, 1995, slov. prev. 1997), Evangeliju po Jezusu Kristusu (O Evangelho segundo Jesus Cristo, 1991, slov. prev. 2005) in Zapisu o samostanu (Memorial do Convento, slov. prev. 1999) četrti, ki je preveden v slovenščino.
Saramago je prvi v portugalščini pišoč avtor, ki je prejel Nobelovo nagrado. V govoru na slovesni akademiji je orisal svoje otroštvo v objemu narave in revščine pri nepismenem dedku in babici, ki pa sta ga naučila vsega najpomembnejšega za življenje, svoja dela pa je opisal skozi usta svojih literarnih likov, ki mu pomenijo vse.
Leta 2007 je bila ustanovljena Fundacija Joséja Saramaga, ki ne samo skrbi za Saramagovo literarno zapuščino in promocijo njegove književnosti, temveč tudi književnosti in kulture nasploh. Prireja zanimive dogodke z razumniki in umetniki z vseh vetrov, v zadnjem času pa je ustanovila tudi Hišo Joséja Saramaga z obsežno knjižnico, ki je odprla vrata na otoku Lanzaroteju, kjer je pisatelj živel s svojo zadnjo soprogo, špansko novinarko Pilar del Rio.