estonski pisatelj, 1962

Emil Tode – njegovo pravo ime je Tõnu Õnnepalu – je eden od najzanimivejših in mednarodno najbolj poznanih estonskih avtorjev. Ni samo prozaist, ampak tudi pesnik in esejist, predstavnik tretje paradigme estonske literature 20. stoletja: uspel je v času postsovjetske Estonije, ko je ta država ponovno pridobila suverenost. Pesmi je začel objavljati leta 1985, leta 1993 pa je prodrl z romanom Država na meji (Piiririik), za katerega je prejel pomembno literarno nagrado. V njegovih romanih Država na meji, Cena (Hind, 1995), Mera (Mõõt, 1996), Princesa (Printsess, 1997) in Radio (Raadio, 2002), ki jih je napisal pod imenom Emil Tode, ter Udejanjanje (Harjutused, 2002), za katerega si je nadel ime Anton Nigov, zamenja epsko širino – estonska književnost je z njo svojemu narodu zagotavljala zatočišče, v katerem se je strukturirala in artikulirala nacionalna identiteta – personalni slog, v katerem se v zgodbo oblikuje izrazito individualna in eksistencialna izkušnja stigmatiziranega in iščočega posameznika. Različni psevdonimi, ki si jih estonski pisatelj nadeva, pa pričajo med drugim tudi o fluidnem in mnogoterem subjektu, s katerim se lahko povezujejo različna imena in (literarni) slogi.
Leta 2006 je bil Tõnu Õnnepalu gost mednarodnega literarnega festivala v Vilenici.