E-novice

Bralec (zbirka)

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Božji otročički »

Tatjana Gromača »

Roman Božji otročički sestavljajo fragmentarni dnevniški, z avtoričinim značilnim črnim humorjem prežeti zapisi hčere psihotične matere, ki ima za nameček še to smolo, da je Srbkinja v okolju poosvoboditvene Hrvaške. Vendar knjiga ni le pripoved o posttravmatski usodi neke ženske ne kronika družine, na katero usodno vpliva duševna bolezen enega od članov, saj bolezen posameznika v romanu prerase v metaforo bolezni širše družbe.
Tatjana Gromača je najvidnejša pisateljica nove hrvaške proze, ker je nepodkupljiva, ostra in jedka. Njeno pisavo odlikuje malone groba neposrednost, očiščena sleherne sladkobnosti in mladostnega optimizma.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »

Nemir »

Miriam Drev »

Roman je postavljen v trikotnik evropskih držav Slovenije, Madžarske in Avstrije ter s pripovednimi vstavki na indijsko podcelino. Razdeljen je na tri dele, v katerih pripovedovalki, pripadnici dveh kultur – Slovenka Ema in Indijka Sangita – spregovorita o sebi in svojem odnosu z moškim, beguncem iz Madžarske po zatrti revoluciji leta 1956. Prva iz zornega kota sprva radožive, nato pa čedalje bolj zapletene partnerske intime, druga s stališča dolgoletnih prijateljskih izkušenj. V središču pripovedi je gradnja identitete vsakega od treh glavnih protagonistov, sovplivanje njihovih, v nekaterih pogledih primerljivih življenjskih izhodišč in idealov, ki pa tako zaradi osebnih kot tudi družbenih spremenljivk marsikdaj niso združljivi in privedejo do nepričakovano burnih zasukov.

več »

Kobold »

Radka Denemarková »

Z romanom Kobold, ki se navezuje na knjigi Jaz pa vprašam, kdo to tolče in Denar od Hitlerja, je Radka Denemarková zaokrožila svojo trilogijo o srednjeevropskem 20. stoletju.
Roman je sama opredelila takole:
»Kobold (Presežki nežnosti in Presežki ljudi) je dvojni roman. Dve zgodbi v eni knjigi kakor dva naravna elementa – voda in ogenj, ki pretaljuje videno. Ali pa dve reki, ki se zlivata v en tok? To je knjiga o oblikah nepremagljive ljubezni in prefinjenega nasilja. O tem, kako človeško eksistenco vnaprej določa družina, v katero se rodimo, ali ideologija, v katero se namočimo.

več »

Srečni konci »

Željko Kozinc »

Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov, se osamosvoji in zaživi povsem nepričakovano življenje. Že začetek novega dela priča o podobni strukturi: na zabavi oglaševalskega mogotca se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Takšen začetek pa priča še o nečem – roman je začinjen z neprikrito ironijo, ki ne prizanaša ne tistim na vrhu ne njihovim žrtvam. In ki je, kot bi lahko sklepali, le hrbtna stran patetike in sentimentalnosti, s katerima avtor barva druge robove pripovedi.

več »

Simonove priče »

Rudi Podržaj »

Mozaični roman se z dvanajstimi zgodbami vrti okoli problematičnega najstnika Simona, nesramnega, zvitega, potuhnjenega, izkoriščevalskega mulca iz dobro situirane družine. Troublemakerja torej in meščanskega razvajenca, a se izkaže, da tudi njegove kmečke korenine po materini strani niso zanemarljive. Bralec iz zgodbe v zgodbo vse globlje prenika v Simonov lik in okolje, iz katerega izhaja, čeprav o njem nikoli ničesar ne izve iz »prve roke«. Njegova podoba se kot kakšna sestavljanka gradi iz pripovedi ljudi, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo.

več »

Naiven.Super. »

Erlend Loe »

25-letnik ima dva prijatelja.
Dobrega in slabega.
Potem ima še brata, ki ni najbolj simpatičen.
Ko ga ta brat premaga pri kroketu, se mu življenje sesuje.
Naiven.Super. je preprosta zgodba o zelo zapletenih stvareh.

več »

Raclette »

Borut Golob »

Po knjigi SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ Borut Golob ponovno zadaja udarec, vreden slovesa, ki si ga je pridobil s prvencem: v slogu je moč, bi lahko rekli, še posebej, če te pripravi do krohota. Pri čemer gre vseskozi za smrtno resne reči.
Glavni junak, notorični brezposelnež, mrtvohladno secira – še preden obglavi! – prav vse, kar se znajde na njegovi poti: svojo drago, ki je, nezanemarljivo, humanitarna delavka; njenega sodelavca in njene starše; najboljšega družinskega prijatelja, ki je tudi intimni prijatelj, a le z drugo polovico družine (glavni junak je notorični brezposelnež, a nikakor notorični peder); diplomatsko plodne Habsburžane; bivšega sošolca, nekdanjega arestanta in zdaj uspešnega biokmeta; zavod za nezaposlovanje, new age, dnevno politiko, celo knjigo, ki ima, sumljivo, nekaj s smrekami in lesom nasploh, pa še kaj.

več »

Antifa cona »

Erica Johnson Debeljak »

Roman Antifa cona raziskuje meje in pripadnosti med nemirnimi mladimi, ujetimi v zgodovino, ki je niso ustvarjali sami. Njihove zgodbe so v primerjavi z dogodki iz preteklosti domačega kraja navadne otročarije. Ali pa se jim tako vsaj zdi, dokler v bližnji jami ne odkrijejo trupla. In to sploh ni kakšen fosil, tudi ne le posušene, okamnele kosti, ampak pravo pravcato truplo, mlado telo, ki ni tako zelo drugačno od njihovih. Tokrat se prvič zares in povsem od blizu srečajo s smrtjo, s pravo smrtjo, kar pomeni tudi, da se srečajo z življenjem. V zgodbo se seveda vplete lokalni policijski inšpektor, in življenja antifajevcev, kot se poimenujejo, in njihovega kroga ter inšpektorja in njegovega sveta se na lepem tesneje prepletejo. Prepleteta pa se tudi sedanjost in preteklost, saj mračni dogodek obudi stare zamere in dogodke iz preteklosti.

več »

Psi brezčasja »

Zoran Benčič »

Osrednji lik in glavni pripovedovalec zgodbe je Rok Osterberg, molčeč in odločen avtsajder, ki se po štirih letih vrne v rodno mesto. Za to ima tehten razlog: raziskati želi nepojasnjen umor mlajšega brata. Kmalu po prihodu se znajde v labirintu lokalnih mogočnežev, kriminalcev, nekdanje ljubezni in starih pajdašev. Drugi pripovedovalec je Robert Polak, brezkompromisen karierist in podkupljiv detektiv, ki se iz samo njemu znanih razlogov prične zanimati za primer Osterbergovega brata. Brutalnost odnosov in kronično nezaupanje vpletenih sta stalnici te surove pripovedi in samo vprašanje časa je, kdaj sami protagonisti postanejo tarče neusmiljene računice podzemlja.

več »