E-novice

Bralec (zbirka)

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Tramvaj 83 »

Fiston Mwanza Mujila »

Tramvaj 83 je ›džezovski roman‹, izrisan na ozadju hrušča vlakov, ki ropotaje po stari kolonialni železnici tovorijo robo za dobičkarje z vseh vetrov zemeljske oble. Sredi trušča in pogosto ubrisanih prigod protagonistov se izlušči refleksija o tem, kako naj literatura sploh premišljuje družbeno stvarnost, v kateri se zdi literatura odveč.

več »

Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico »

Amanda Mihalopulu »

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata.

več »

Tole zdaj »

Zoran Hočevar »

Hočevarjev roman Tole zdaj je, kot pravi pisatelj, poročilo o »tem zdaj«, o razmerah v današnjem svetu, predvsem pa o tem, kaj se godi okoli njega, kaj vse ga moti in ovira, tačas ko sestavlja svoj raport. Obenem ima pisatelj, kot sam pravi, tudi ta problem: tokrat se je prvič znašel v vlogi pripovedovalca in osrednjega junaka, pa je potemtakem dolžan razviti lasten literarni jezik. Kar ne bo lahko, saj se, ko je med ljudmi, izraža z besedami oziroma se pogovarja le tedaj, ko je zares kaj intrigantnega na programu. A pisatelj, če bi rad bil čitan, pravi, bi moral ja že zdavnaj prakticirati svoj jezik, zanj značilen, in tekoč obenem: »Iz potrebe po osebnem slogu sem stvaritev pisal malone v verzih, ritmizirano, vendar s preobiljem tujk in nizke govorice.«

več »

Vzporedna ulica »

Fernando Vallejo »

Roman Vzporedna ulica spada v serijo romanov kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja, ki imajo avtobiografski pečat. Ta je očiten, čeprav avtor to zanika. Dogajanje romana je postavljeno v Barcelono, kjer se ostareli pisatelj udeležuje velikega knjižnega sejma, na katerem je njegova domovina Kolumbija častna gostja. Osupljiva zgodba o zadnjih dneh kolumbijskega pisatelja, ki se prebija skozi labirint svojega spomina, medtem ko se sprehaja po barcelonskih ulicah, je pravzaprav izjemno nenavaden roman.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Ti si rekel »

Connie Palmen »

V romanu Ti si rekel angleški pesnik Ted Hughes pripoveduje o svojem življenju z ameriško pesnico in pisateljico Sylvio Plath. Njun težavni zakon sklene Sylvijin samomor, ona postane mučenica in svetnica, njega okrivijo za morilca in pošast, ki je izdal svojo nevesto; za Judo Iškarijota: »Ti si rekel,« mu reče Jezus na pashalni večerji, potem ko razkrije, da ga bo eden izmed učencev izdal.
Hughes je o Sylvijinem samomoru spregovoril šele leta 1998, tik pred smrtjo, ko je objavil Pisma za rojstni dan. V tisti čas je umeščen tudi roman Ti si rekel.

več »

Permafrost »

Andrej E. Skubic »

Upokojeni častnik izraelske vojske Avishai Bronfman – včeraj mu je umrl oče, in danes ga je iz Rusije poklicala bivša žena – med raziskovanjem podatkov za družinsko drevo naleti na dosje, ki ga je o njegovem dedu Levu zbrala izraelska varnostna služba. Osupne ga del, posvečen Marku Potokarju iz Slovenije, učitelju kemije z uničenim zakonom in težavnimi odnosi s sinom. Včeraj mu je umrl oče, in danes ga je iz Rusije poklicala bivša žena ... in mu povedala o pustolovščini, v katero je bil njegov oče vpleten, ko je ob koncu druge vojne kot mlad partizan med spremljanjem člana ruske misije na tajajočem se ledeniku našel zmrznjeno truplo iz bronaste dobe. Truplo so prepeljali v ZSSR, kjer ga je kasneje prevzel genetski inštitut v Moskvi. Potem je skrivnostno izginilo, njegove sledi pa vodijo v Izrael ...

več »

Moj mož »

Rumena Bužarovska »

Enajst zgodb v zbirki Moj mož pripoveduje prav toliko na videz različnih žensk. Zgodbe preraščajo v nekakšne osebne izpovedi, ki nudijo vpogled v enajst usod žena in njihovih mož, ljubimcev, otrok, prijateljic, družin, v njihova družbena okolja. Pred nami je galerija izjemno natančno profiliranih likov in mojstrsko izpeljanih osebnih dram, psiholoških in družbenih, z uperjenostjo proti patriarhatu, proti družbi, v kateri naj bi bila ženska izpolnjena šele, ko je poročena.

več »

Kakor poti v megli »

Burni dnevi Otta Grossa

José Morella »

Osrednji lik romana je Otto Gross, avstrijski boem, anarhist, utopični mislec in prezrt psihoanalitik, ki je v začetku 20. stoletja deloval tudi v sloviti komuni v švicarskem zdravilišču Monte Verità. O njem želi scenarist Llerandi posneti dokumentarni film, zato iz rodne Španije odpotuje v Gradec, na Dunaj in v Berlin, da bi sledil Grossovemu življenju, poiskal sorodnike in ljudi, ki so ga poznali, in na podlagi zbranega gradiva ustvaril film o osebi, ki ga navdušuje. Najpomembnejšo pričevalko, osemdesetletno Lise, vnukinjo Otta Grossa, najde kar blizu svojega doma. Llerandi in Lise, ki zdravi svoje travme s stikom z zemljo – iz gline izdeluje lončenino – sta plod literarne domišljije in delujeta kot pola notranjega monologa.

več »

Modro okrasje »

Katharina Winkler »

Modro okrasje je roman o ljubezni in nasilju, odvisnosti in krutem zatiranju. Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi.
Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja.

več »