Bralec

Ljubiteljem glasbe in poezije Leonarda Cohena v romanu Najljubša igra (1963) ne bo težko prepoznati verzov iz pesniške zbirke The Spice-box of Earth (»Škatla z začimbami Zemlje«, 1961), ki jih je položil pod pero Lawrencea Breavmana.

Ko dokonča študij in privarčuje za pot, se Južnoafričan John končno odpravi v svet – in svet je vse: svoboda, umetniška kariera, strast. Pristane v obljubljenem Londonu, poišče si službo in življenje se začne. A vse drugače, kot si je predstavljal. Svoboda kmalu dobi priokus prazne rutine računalniškega programerja, umetniški navdih je le še pobožna želja, priložnostni skoki v posteljo pa ne premorejo niti topline, kaj šele strasti.

Leningrad pozimi 41/42. Mesto je oblegano že več mesecev, vklenjeno v mraz in neizprosno lakoto, povsod ruševine, trupla. Sedemnajstletnega židovskega fanta Leva Beniova – njegov oče pesnik je bil že pred leti izginil kot žrtev sovjetske čistke, mati in sestra pa sta se pred Nemci umaknili na podeželje – trenutek deške neugnanosti in radovednosti pripelje v ječo, kjer spozna Koljo, karizmatičnega mladega vojaka Rdeče armade, ki je obtožen dezerterstva.

Leto 2006, Hattiesburg, država Maine v ZDA. Rachel, pomočnica okrožnega šerifa, raziskuje izginotje štirih mladih natakaric. Potem izgine tudi ona. Agentka FBI Marie Parks, specializirana za lov na »križarske morilce«, se odpravi po Rachelini sledi. Njeno zmaličeno truplo in trupla štirih izginulih natakaric najde v kripti porušene stare cerkve, pribita na križe. Morilec je bil menih, ki je nosil Satanova znamenja.

Mali John odrašča in se vse bolj zaveda, da je drugačen od drugih, kaj drugačen – on je nenormalen. In sramotno nenormalna je tudi njegova družina: oče ga ne pretepa, mati vozi kolo, vsak dan nosijo čevlje in nihče ne hodi v cerkev. Življenje naplavlja vse več spoznanj, nerešenih vprašanj in dilem in celo tisto vsakdanje se kaže v novi luči.
Bralec svet motri skozi oči fanta, ki išče svoje mesto v družini in družbi in se sooča s problemi identitete.

New York na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Jindřiška, alias Gin, kot jo kličejo njeni znanci in prijatelji, je ilegalna imigrantka iz Češkoslovaške, ki si vsakdanji kruh služi kot taksistka. Čeprav večinoma vozi ponoči, je ni strah; zdi se, da jo naivnost pred zunanjim svetom celo varuje. A kruta realnost slednjič vdre tudi v Jindřiškin mehurček ...
Iva Pekárková duhovito in nadvse sočno razgrne pred bralca podroben zemljevid newyorških ulic.

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne zaporne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall Streeta.

Kulisa romana V deželi mož (2006) je libijsko politično stanje sedemdesetih, z odra pa ga spremlja devetletni Sulejman. Ko poskuša razumeti nenavadno vedenje svojih staršev, spoznava le polresnice: kako to, da je videl očeta, medtem ko naj bi bil ta službeno odsoten, kakšno »zdravilo« jemlje mama, da se po njem čudno vede in razkriva svojo zgodbo o prisilnem zakonu, in zakaj sežiga očetove knjige?

Mož, ki je bral Disneyjeve stripe je večplastno grajena napeta kriminalka, ki se dogaja šest let pred iztekom prejšnjega tisočletja.
Škandalozni bankrot najuglednejšega podjetja Slovencev v Italiji sproži vrsto verižnih reakcij, v katere so vpletene tako varnostno-obveščevalne službe kot posamezniki.

Jacob Jankowski, triindvajsetletni študent veterine poljskega rodu, si najbolj od vsega želi, da bi končno izgubil nedolžnost. Potem ko se njegovi starši smrtno ponesrečijo z avtomobilom, obupan in zgrožen ob spoznanju, da je čez noč postal brezdomec, zapusti predavalnico kar sredi zaključnega izpita in skoči na prvi vlak, ki pripelje mimo – cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini.