DO –70 %

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Ruski diptih, Begunstvo profesorja Tofana in Vojna po vojni »

Mateja Ratej »

Zgodbi Ruskega diptiha izhajata iz dveh obsežnih kazenskih spisov, ki ju je avtorica odkrila v Pokrajinskem arhivu Maribor. V prvem delu knjige sledi kazenskemu procesu proti ruskemu beguncu Vasiliju Černjenku, ki je bil septembra 1923 na Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na dosmrtno ječo, potem ko je bil kot hišni sluga julija 1923 v Ljutomeru spoznan za krivega posebno okrutnega umora svoje delodajalke, 26-letne Julije Ganusove, in njenega triletnega sina Rostislava. Obsežen kazenski spis odkriva osupljivo mrežo odnosov znotraj ruske družine in njenih vezi z drugimi ruskimi begunci ter z domačini v Ljutomeru, kjer so v letih po prvi svetovni vojni številni Rusi, podobno kot Julijin soprog, strojni inženir Aleksander Ganusov, sodelovali pri gradnji železniške proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota.

več »

Moč čudenja (Kako nastane znanstvenik) in Kratka luč v temi (Moje življenje z znanostjo) »

Richard Dawkins »

Prva knjiga avtobiografije (Moč čudenja. Kako nastane znanstvenik) zajema čas od najzgodnejšega otroštva v Afriki prek odraščanja mladega Richarda v angleških šolah in študija zoologije na Oxfordu do prvega pedagoškega angažmaja v Berkeleyju (ZDA) ter nastajanja in izida knjige Sebični gen. Knjiga kronološko sledi formiranju poznejšega znanstvenika in njegovem odraščanju v moža.

Druga knjiga (Kratka luč v temi. Moje življenje z znanostjo) je ›ciklična‹. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevi 70-letnici v dvorani oxfordskega New Collegea; tam se začne in sklene. Vmes pa nas Dawkins popelje po temah raziskovalnih postaj svoje kariere, predstavi se kot avtor, publicist, voditelj televizijskih dokumentarcev, predavatelj, udeleženec javnih debat …

več »

Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Pri petdesetih je Béjart, takrat že na čelu več kot 70-članskega baletnega ansambla, začutil potrebo, da spregovori o sebi; da se zaupa. To je storil v avtobiografiji Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). V teh spominih se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu. Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo. Spominja se svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen ipd. Obuja spomine na svoje prijatelje in plesalce pa na gostovanja v New Yorku, Južni Ameriki, na Japonskem. Govori o svojih uspehih in strahovih, tremi in slavi.

več »

Tragedija ljudstva »

Ruska revolucija 1891–1924

Orlando Figes »

–30 % OB 100-LETNICI RUSKE REVOLUCIJE

Tragedija ljudstva je eden najbolj ambicioznih poskusov večplastne zgodovinske analize obdobja med prelomno lakoto, ki je prizadela rusko podeželje leta 1891, in Leninovo smrtjo leta 1924, ko so bile vzpostavljene že vse temeljne institucije stalinistične totalitarne države. Monumentalno delo britanskega zgodovinarja obravnava rusko revolucijo kot skupek dolgotrajnih ločenih kriznih procesov, ki so skupaj dosegli vrhunec v letu 1917. Zgodovinarji so se pri obravnavanju ruske revolucije navadno posvečali predvsem letu 1917, Figes pa v prvem delu knjige temeljito obdela predrevolucijski razvoj ruske družbe. Problemskemu pregledu stebrov carističnega režima (carska družina in dvor, birokracija, vojska, cerkev) sledi analiza narodnostnega vprašanja v večnacionalnem carskem imperiju, nato pa izjemno natančen prikaz ruskega kmetstva, oblikovanja liberalnega javnega mnenja, nastanka anarhistične in radikalne oporečniške ilegale, nastopa marksizma ter nastanka socialdemokratskega gibanja in boljševiške ideologije. Sledi opis revolucije leta 1905, kratkega obdobja ruskega parlamentarizma, in absolutističnega sistema, ki je zaradi nepripravljenosti na demokratične spremembe dokončno izgubil oporo in se nazadnje zapletel v prvo svetovno vojno.

več »

Kako pisati na univerzi »

Phyllis Creme, Mary R. Lea

Velja splošno mnenje, da pisati preprosto znate ali pa ne znate. Profesorici Phyllis Creme in Mary R. Lea sta nasprotno prepričani, da se pisanja lahko naučite. Njun priročnik je namenjen vsem, ki kdaj čutijo, da imajo težave pri pisanju, predvsem pa študentom, ki se ukvarjajo s pisanjem seminarskih nalog, poročil, magistrskih nalog, doktorskih disertacij ipd.

več »

Čudoviti svet »

Od magije k resničnosti

Richard Dawkins », Dave McKean »

V Čudovitem svetu je znani britanski znanstvenik zgoščeno predstavil različne, predvsem naravoslovne tematske sklope, ki naj bi jih vsaj okvirno poznal vsak prebivalec 21. stoletja. Drugače kot desetero prejšnjih Dawkinsovih knjig je ta namenjena predvsem mlajšim bralcem, zlasti tistim, ki še gulijo osnovnošolske klopi ali so že zasedli tiste na nekoliko zahtevnejših šolah. Čudoviti svet je dragocen tudi za njihove starše in vse tiste, ki se v naravoslovje sicer nikoli niso (radi) poglabljali, vseeno pa so si že kot otroci postavljali temeljna vprašanja kot na primer: Iz česa je vse zgrajeno? Kako je mogoče, da se menjavata dan in noč, poletje in zima? Kako je nastal svet in vse drugo? Ali smo sami v vesolju? Kaj je mavrica? Zakaj nas obkroža tako raznovrsten živalski svet? Zakaj se godijo slabe stvari? In še marsikaj podobnega.

več »

Živali nas človečijo »

Kako živalim zagotoviti vredno življenje

Temple Grandin »

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. »Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali,« pravi sama. Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo.

več »

Vrtinec seznamov »

Umberto Eco »

Umberto Eco se v knjigi Vrtinec seznamov posveča tistim območjem v umetnosti, ki jih zaznamuje naštevanje, seštevanje, dodajanje, zbiranje in kopičenje elementov. Gre za vrsto znanih in pogosto rabljenih stilskih (retoričnih) pripomočkov, po katerih posegajo zlasti besedni, nič manj radi pa tudi likovni umetniki. Za izhodišče jemlje Ahilov ščit (na katerem Hefajst upodablja ›vse, kar ve‹, a je kljub temu jasno, da čisto vse le ni šlo na ščit) in Homerjev popis ahajskih ladij in vojščakov (a bržkone niti vsa Iliada ne bi zadoščala za popoln imenik!), nato pa z antologijskimi odlomki prekrižari mnoga obdobja, avtorje in dela svetovne literarne zgodovine.

več »

Dobri Stalin »

Viktor Jerofejev »

Dobri Stalin (Хороший Сталин) je avtobiografski roman, ki vsebuje precej elementov esejistike. Kritiki pravijo, da je zanj značilna postmodernistična zapletenost oblike in da je napisan kot koktajl različnih slogov.
V tem delu Jerofejev pripoveduje o Stalinovem obdobju z drugačne perspektive, kot smo je vajeni – od znotraj –, saj je njegova družina takrat pripadala najbolj privilegiranemu sloju. Knjiga je eden redkih literarnih poskusov osmisliti fenomen Stalina: kot trdi Jerofejev, je glavni paradoks zgodovine današnje Rusije, da Stalin ostaja v njej pozitiven narodni junak.

več »