Nostalgija

Izhodišče znamenitega romana avstralske pisateljice Joan Lindsay je usodni piknik pri Hanging Rocku v Avstraliji, ko na valentinovo leta 1900 izginejo učiteljica in nekaj gojenk podeželskega kolegija. Dogodek na idilično okolje vrže madež, ki se nezadržno širi, prebuja slutnjo vseprisotnega nevidnega zla in spodjeda odnose na kolegiju, kar pripelje do novih tragičnih zapletov. Nasprotje med viktorijansko galantnostjo in krhkim svetom deklet z njihovimi medsebojnimi razmerji ter prežečo mračnostjo kot odmev spremljajo magični opisi zagonetne, dvoumne narave. Njihova izredna »fotogeničnost« je bila tudi eden od razlogov, da je leta 1975 režiser Peter Weir po romanu posnel kultni istoimenski film.

Roman Potnik in mesečina skozi tavanje glavnega junaka Mihálya po Italiji in uličicah svoje razbolele duše iskrivo duhovito prikazuje človekove nezavedne silnice, ki skušajo zbežati iz domačih malomeščansko-meščanskih okvirov, ne da bi natančno vedele, kam. Obzorje, kamor pogledujejo nastopajoči, ostaja vseskozi na ravni slutnje, ki spominja prej na upanje kot na stvarnost. Junaki Szerbovega romana potujejo skozi življenjske vloge, v katerih se znajdejo od svojih mladostnih do uradno zrelih let, a se v nobeni teh vlog dokončno in nekako pomirjeno ne najdejo.

Virginia Woolf je za Flusha (1933), življenjepis koker španjela angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning, uporabila svoj običajni pristop k pisanju biografij, kombinacijo resničnih dejstev, ki naj bi proizvedla »estetski učinek resnice«, s fikcijo. S portretom Flusha se je pisateljica, kolikor je to sploh mogoče, približala predstavljanju »skrivnostnih, tihih, nepredstavljenih življenj«, medtem ko je upodobitev njegove gospodarice pogled na zasebno življenje ženske – od dolgih ur bolezni v spalnici v zadnjem delu hiše na Wimpole Streetu, ljubezni do pasjega prijatelja, dvorjenja Roberta Browninga, do pretresljive Flusheve ugrabitve in srečanja z revno narobno stranjo bahave prestolnice, skrivne poroke in pobega v Italijo, rojstva otroka in srečanja s smrtjo.

V napeto zgodbo z najrazličnejšimi zanimivimi liki je vtkana bogata simbolika, do razbiranja sporočil, podtaknjenih bralcu, pa pelje precej ovinkasta pot. Pisatelj pronicljivo gradi psihološke profile protagonistov, razkriva njihove osebne vzgibe in »temne strani« in jih nazadnje pripelje skupaj na križarjenje po Sredozemlju. Med postankom na Kreti se skupina odpravi v labirint, toda podor kamenja zasuje izhod. Lokalni vodič umre, popotniki pa so v iskanju izhoda in rešitve prepuščeni sami sebi. Že se zdi, da bo pot mimo strašnega »minotavra« pripeljala do rešitve, ko se zgodijo nepredvidljivi obrati. Kaj je torej res in kaj ne, kaj je »minotaver« in kaj, nenazadnje, sam labirint ter kako najti pot iz njega? V pustolovskih zametkih zgodbe se tako skriva vznemirljiva duhovna igra, ki se steka v misel: človek vedno odkrije le tisto, kar je iskal, išče pa le to, kar lahko dobi.

Prepovedano kraljestvo govori o iskanju sreče, želji po svobodi in pustolovščinah, ki izziva domišljijo, o prekoračenju meja. Je nevsakdanji in popolnoma samosvoj roman, poln čarov in eksotike.
Zanimiv je zlasti zaradi pripovedne strukture. Poigrava se z ustaljenimi bralčevimi predstavami o svetu, z njegovo percepcijo časa in prostora, ki jo uklanja s potujitvenimi elementi – halucinacijami, zamaknjenji in sanjami.
Pretežni del romana se dogaja na Kitajskem, kamor je bil izgnan pesnik, ki mu je bilo usojeno, da bo do smrti preganjan. Luis de Camões se po mnogih tragičnih pustolovščinah nazadnje izgubi; potem ko se njegova vez z življenjem pretrga v na pol puščavskih prostranstvih Kitajske, se njegovo bivanje izlije in preseli v pesnitev, ki nadomesti dejanski svet in vse tisto, kar je mogoče doživeti ali izživeti v njem.

Roman Shiralee, ki ga je leta 1955 objavil takrat še neznani avstralski pisatelj D’Arcy Niland, je pripoved o potujočem delavcu Macauleyju in njegovi štiriletni hčerki Buster. Pisatelj mojstrsko razvija značaj in osebnost moža, ki svojo prešuštniško ženo kaznuje s tem, da ji vzame njunega otroka, štiriletno Buster. Na pešačenju od ene do druge zaposlitve, od enega do drugega kraja puste in prazne avstralske notranjosti, se srečujeta s klateži in posestniki, prodajalci in gonjači, s kopalci opalov, s suroveži in z dobrimi dušami.

Lucijeva izpoved je klasično delo portugalske književnosti, v katerem so jasno vidne modernistične poteze. Pripoved se dogaja v findesieclovskem Parizu in Lizboni, obdobje dekadence pa v njej kaže jasne značilnosti. Prvoosebni pripovedovalec Lúcio, ki v romanu izpoveduje svojo samoto, strasti in obsedenosti, je mladi pisatelj v Parizu leta 1895, ki nekega dne spozna pesnika Ricarda de Louriera. Prijateljstvo med mladima umetnikoma preraste v iskanje identitete skozi ljubezen, njeno ozadje pa je izrazito nadrealistično vzdušje. Preobrat nastane, ko Ricardo, nezmožen kakršnegakoli ustaljenega življenja v dvoje, Luciju nepričakovano in povsem iznenada predstavi svojo soprogo Marto.

Mi, živi je prvi roman ameriške pisateljice in filozofinje ruskih korenin Ayn Rand. Zgodba pripoveduje o mladi ženski Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zaradi tega se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve, nasprotno: ljubezenski trikotnik vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec.