E-novice

% POSEBNA PONUDBA: (avto)biografije in spomini

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Domov »

Aljoša Furlan

Aljoša Furlan je bil eden od treh otrok Borisa Furlana. Dokler v življenje ni posegla vojna, je družina Furlan živela v Trstu, nato pred fašističnim režimom zbežala v Ljubljano, od tam pa pred vojno preko Carigrada, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. V Ljubljani je ostal le sin Borut. Aljoševa sestra Staša se z mamo preko Londona pozneje vrne v Jugoslavijo, kjer se pridruži partizanom, Aljoša pa še mladoleten v Ameriki ostane sam. Tu se začne zgodba te knjige – pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na Gimnaziji Georgea Washingtona v New Yorku in največ o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk. Ta pot ni bila tako preprosta, kot je lahko danes.

več »

Hitlerjevi pozabljeni otroci »

Moje življenje v Lebensbornu

Ingrid von Oelhafen in Tim Tate

Kdor pozna besedo Lebensborn, ga ob njej zmrazi. V sklopu tega programa za okrepitev in izboljšanje »čiste« arijske rase so nacisti med drugo svetovno vojno tudi ugrabljali »primerne« (svetlolase, modrooke …) otroke z okupiranih ozemelj, jih vozili v Nemčijo in vzgajali v posebnih domovih ali dajali v rejo ali posvojitev »dobrim« nemškim družinam. Eden izmed teh otrok je bila tudi Ingrid von Oelhafen. V knjigi sledimo njeni zgodbi od tistega nesrečnega dne avgusta 1942, ko so jo na šolskem dvorišču v Celju kot devetmesečno dojenčico odtrgali od domačih in jo predali nemškemu častniku in njegovi veliko mlajši ženi, do zadnjih let, ko so se nitke (skoraj) razpletle in končno ve, kdo je.
Da je posvojena, je po naključju ugotovila pri enajstih letih – več ji ni povedal nihče. Da ni nemškega rodu, je izvedela pri petnajstih, ko je na plakatu na hamburški ulici zagledala svojo sliko (Rdeči križ je na ta način poskusil najti nekaj otrok iz programa Lebensborn, ki so prišli iz drugih držav).

več »

In stoletje bo zardelo »

Kocbek, življenje in delo

Andrej Inkret »

Enfant terrible slovenskega kulturno-političnega življenja. Edvard Kocbek, morda ena najkontroverznejših slovenskih osebnosti 20. stoletja. Bil je človek, besedni umetnik, politik, mislec in, tako kot vse vélike osebnosti, tudi vizionar. Njegova življenjska zgodba je razburljiva še danes, besedila aktualna za vse čase, njegova zapuščina še vedno ne povsem izčrpana, literarna in politična zgodovina pa do danes prav tako nista dali Kocbekove biografije.

več »

Ive Šubic »

Slikar Poljanske doline

Uredil Tomaž Krpič; umetniške reprodukcije izbrala in uredila Maja Šubic

Monografija je prvo poglobljeno strokovno delo o slovenskem slikarju, grafiku in ilustratorju Ivetu Šubicu (1922–1989). K sodelovanju so bili povabljeni umetnostni zgodovinarji mlajše in srednje generacije, ki so na umetnikovo delo že lahko pogledali z neko časovno distanco in svežino. Knjiga prinaša šest strokovnih razprav: uvodno besedilo dr. Nadje Zgonik, ki umešča Šubičevo delo v področje regionalizma, obširno študijo Šubičeve partizanske izkušnje in njenega vpliva na njegovo delo dr. Miklavža Komelja, analizo umetnikovega intenzivnega iskanja krhkega ravnotežja med družbeno kolektivnostjo in umetnikovo samostjo Barbare Borčić, pregled Šubičevega obširnega freskantskega opusa in drugih javnih del Saše Bučan ter osvetlitev pomena, ki ga imajo človeške roke na Šubičevih slikah dr. Tomaža Krpiča. Sledi še natančen pregled filatelističnih izdaj z motivi Šubičevih del Janka Štampfla.

več »

Izgubljeni čas »

Eseji, kolumne, intervjuji

Andrej Inkret »

Izgubljeni čas Andreja Inkreta je dokumentarna knjiga sedmih esejev, 36 »nekih davnih zapisov« (nastalih med jesenjo 1989 in pomladjo 1992) in štirih daljših intervjujev. Eseji pripovedujejo o političnem komisarju Dušanu Pirjevcu - Ahacu in njegovem »hudem slovesu od vsega partizanskega«, o Prešernovem in Smoletovem junaku Črtomiru, o Šeligovem »uslišanem spominu« in Jančarjevi »noči arheologov«. Esejističnim besedilom sledijo aktualistične kolumne o »vmesnem času« – serija sprotnih, zelo osebnih, tako rekoč »literarnih« odzivov na razpad vzhodnoevropskega komunističnega kompleksa (in jugoslovanske politično-zgodovinske konstrukcije skupaj z njo), hkrati pa komentarjev in kritik najzgodnejše dobe slovenske državnosti.

več »

Jane Austen »

Življenje

Carol Shields »

V literarizirani biografiji ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja avtorica Carol Shields pred bralcem razgrinja življenje, delo in ne nazadnje tudi sanje Jane Austen: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta neverjetni preplet nasprotij in skorajda skrajnosti sestavlja predivo, iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane. Carol Shields nam z rahločutnim vpogledom v zgodovinske, družbene in psihološke okvirje Janinega časa odstira podobo pisateljice, ki ni bila nikoli sama, pa se vendarle zdi osamljena; avtorice, ki je prepričljivo in privlačno pisala o stvareh, kakršnih ji ni bilo dano doživeti; ženske, ki je bila ujeta v šablonizirano, od moških vodeno stvarnost, ki pa jo je vendarle znala preseči – in pri tem je bila ironija njeno najmočnejše orožje.

več »

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje »

Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic

Za usodo Christiane F. je izvedel ves svet. Milijoni bralcev so odraščali ob pretresljivih izpovedih te nemške najstnice, ki je bila pri trinajstih letih zasvojena z mamili in prostitutka. A kaj se je zgodilo zatem?
Petintrideset let pozneje se Christiane V. Felscherinow v spominu vrača v leta, ki so sledila izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, in k številnim postajam svojega življenja do danes: od srečnih let v Grčiji do životarjenja v zaporu, od boja z odvisnostjo do srečanj z njenimi idoli rock and rolla, od trenutka, ko je v njeno življenje stopil njen angel varuh, do trenutkov sreče s sinom Phillipom.

več »

Jezusovo življenje »

Ernest Renan »

Jezusovo življenje je prva knjiga Renanovega monumentalnega dela Zgodovina izvorov krščanstva (1863–79). Čeprav jo zlasti po znanstveni plati preostale knjige presegajo, ni tolikšne popularnosti doživela nobena: Jezusovo življenje je leta 1867 izšlo že trinajstič.
Skrivnost tega uspeha je preprosta: zgodbo, ki jo večina zahodnih ljudi še danes šteje za največjo zgodbo vseh časov, je Renan povedal na način, ki je natanko ustrezal 19. stoletju. Evangelij po pozitivistično, evangelij kot roman.

več »

Karl Marx »

Revolucionar in njegov čas

Jonathan Sperber »

Biografska študija o Karlu Marxu prikazuje tega misleca na ozadju kompleksnih družbenih, političnih, intelektualnih in eksistencialnih razmerij (zahodno)evropske stvarnosti 19. stoletja. Marx je rdeča nit knjige, ki pa obravnava veliko več. Začenši s praktičnimi posledicami konca bonapartovskih koalicijskih vojn in zapuščino dunajskega kongresa, pripoved o postajah Marxovega življenja vseskozi slika podobo in značilnosti življenja na stiku med takratno Kraljevino Prusijo in Francijo, zatem tudi družbene razmere sredine 19. stoletja predvsem v Franciji, Belgiji in Angliji.
Skozi obravnavo pomembnih zgodovinskih političnih dogajanj tistega časa spoznavamo okoliščine, v katerih so se rojevale in ostrile ideje in zahteve vstajajočega delavskega gibanja v Evropi pa tudi socializma oziroma marksizma. Ta čas zaznamuje prehod iz stare oblike družbene nepravičnosti, ki jo je skušala razbiti francoska revolucija, v novo, modernejšo obliko izkoriščanja delavskega razreda v razmerah propulzivnega kapitalizma industrijske dobe.

več »