% POSEBNA PONUDBA: leposlovje in antika

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Samo drevesa imajo korenine »

Juan Octavio Prenz »

V obmestnem in pristaniškem naselju Ensenada živijo priseljenci, ki so se v Argentino zatekli zvečine v tridesetih letih prejšnjega stoletja: na pot so šli iz podjetnosti ali zaradi političnega in nacionalnega preganjanja, v svet so šli zaradi revščine, iz družinskih ali osebnih razlogov. Večina prihaja iz osrednjih predelov Istre pa tudi od drugod iz srednjeevropskega prostora, iz nekdanje habsburške Avstrije.

več »

Samo pridi domov »

Andrej E. Skubic »

V romanu Samo pridi domov se Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme, ki pa v slovenski literaturi še ni bila deležna ustrezne obravnave: političnega tajkunstva in korupcije. Čeprav v vrtincu dogodkov, ki se hkrati berejo kot kriminalka in drama, nenehno srečujemo mesta, ki so nam iz javnega življenja še kako znana, to ni roman na ključ; prav tako se ne spogleduje s političnim aktualizmom.
Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. Toda čeprav v očeh javnosti zaradi tega postane junak, samostojna pisarna, ki jo odpre, bolj ali manj sameva. Napetost se pojavi tudi v družini, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu vloga varuške njune hčerke ne diši preveč. Da postanejo stvari še kočljivejše, se zaplete v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo, kot se zdi, zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja.

več »

Satirikon »

Petronij Arbiter »

Petronijev Satirikon velja za eno najzanimivejših del rimske književnosti, čeprav so se od prvotno precej zajetnega obsega ohranili le fragmenti. Glavni junak romana je mladi Enkolpij, ki kakor kak Odisej s svojim prijateljem Askiltom kolovrati po deželah in mestih italskega juga ter se zapleta v vse mogoče dogodivščine.

več »

Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

Vladimir P. Štefanec »

Najstnica Daša je mirna in prijazna punca, ki vedno pazi, da ne bi koga užalila ali prizadela, česar pa ji okolica ne vrača na enak način. Odrašča v svetu plitvih kulturnih vzorcev, velikih socialnih razlik, poneumljanja potrošniško naravnane družbe, licemerstva, oportunizma in zgolj načelnih enakopravnosti in dopuščanja drugačnosti, ki v resnici temeljita prav na izločevanju in nasilju nad drugačnimi. Vse to v njej poraja odpor, in prisiljenja se je soočiti z lastnimi mejami – s svojimi majhnimi vsakdanjimi strahovi na eni in pogumom na drugi strani – ter poiskati alternative, kar pa je v družbi, kjer je tudi uporništvo že naprodaj, zelo težko. Samozavest ji vlije odkritje glasbene skupine, s katero se poistoveti, s tem pa se okrepi tudi njena uporniška drža.

več »

Slovar splošno priznanih resnic »

Gustave Flaubert »

Slovar splošno priznanih resnic je fragment. Gustava Flauberta, ki si je na večer življenja zastavil velikansko nalogo, katalogizirati plehkost svoje dobe, je prehitela smrt. A povejmo po pravici: tudi če bi bil Slovar »dokončan« (kar je glede na neizčrpnost tematike tako ali tako malo verjetno), bi bil nenavadno, že kar čudaško delo.
Čudaško delo, ki pa je mnogo več kot kurioziteta. Avtor, ki nam je zapustil Gospo Bovary, Skušnjavo svetega Antona, Vzgojo srca, Salambo in Tri povesti, pravzaprav sploh ni mogel napisati nepomembne knjige. Pomemben je sleherni papir, ki so ga kdaj našli v njegovih predalih, četudi bi mu, perfekcionistu, kakršen je bil, gotovo ne bilo prav, da brskamo po njegovih rokopisih in po svoji presoji tiskamo osnutke.

več »

Spisi »

Spektakli, Žensko lepotičenje, Vojak in njegov venec, Grški plašč

Tertulijan »

V knjigi so zbrana besedila, ki ilustrirajo štiri kulturne razsežnosti spora med zgodnjim krščanstvom in rimsko kulturo. V Spektaklih (De spectaculis) Tertulijan silovito obračuna z rimsko kulturo javnih iger od gladiatorskih bojev do pantomime; v Ženskem lepotičenju (De cultu feminarum) prikrito polemizira z Ovidijevo priročniško poezijo in krščansko zahtevo po čistosti in čednosti razširi z idealom »naravne lepote«; v Vojaku in njegovem vencu (De corona militis) pripoveduje o vojaku, ki je na državni prireditvi stopil iz vrste in odvrgel venec, simbol nasilja, povzdignjenega v malikovalski kult.

več »

Starogrška literatura »

Tim Whitmarsh »

Kljub nekoliko pustemu naslovu, Ancient Greek literature – Starogrška literatura, monografija Tima Whitmarsha ni »šolski« pregled starogrške književnosti po obdobjih in zvrsteh (čeprav se nekaj poglavij osredotoča na zgodovinska obdobja in čeprav v nekaterih prevladujejo posamezne literarne oblike), ampak poglobljena, kulturološko zasnovana študija, kar je – vsaj v slovenskem prostoru – pri obravnavi antične književnosti velika inovacija. Kulturni zgodovinar ne preučuje antičnih besedil zgolj v njihovih prvotnih kontekstih, ampak tudi v luči poznejših interpretacij in recepcije, kot javna udejanjanja ideologij in razmerij moči.
Whitmarsh se osredotoča na kanonične antične avtorje, vendar na nekanoničen način: za izhodišče posameznega poglavja ne postavi tega ali onega avtorja, ampak osrednja vprašanja in teme, nanizane okoli literarnih besedil, in poskuša rekonstruirati tudi glasove, ki so v antični književnosti odrinjeni na rob.

več »

Teogonija, Dela in dnevi »

Heziod »

Pesnitvi Teogonija ter Dela in dnevi pesnika Hezioda, enega od dveh najstarejših grških pesnikov oz. pesnikov sploh, zagotovo spadata med temeljna književna dela, ob Iliadi in Odiseji, ki bi ju moral poznati vsak. Teogonija je strukturirana kot bogovski rodovnik, ki je izpeljan iz prvotnega Kaosa in se nato postopoma diferencira in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa. Je najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike. Umetniška vrednost se sicer ne more primerjati z razkošnimi podobami bogovskih gostij pri Homerju, vendar posameznim odlomkom ni mogoče odrekati tudi poetičnih vrednot, tako zlasti obsežnemu proemiju, ki ga lahko označimo kot eno najlepših antičnih bogovskih himn.

več »

Ubežni delci »

Anne Michaels »

Roman Ubežni delci sestavljata dve zgodbi, Jakobovi in Benovi spomini. Oba sta poljska Juda, starejši, pesnik in prevajalec Jakob Beer, se je rodil na Poljskem nekaj let pred holokavstom, vremenoslovec Ben pa v Kanadi nekaj let po tistem, ko so starši preživeli holokavst in emigrirali.
Poljska, 1941. Jakobu Beeru je sedem let. Nacisti ubijejo njegove starše in odvedejo sestro Bello, Jakob pa se skrije in se nato zateče v gozd blizu arheološkega najdišča Biskupin, kjer ga najde grški arheolog in geolog Athos Roussos. Pretihotapi ga domov v Grčijo, na otok Zakintos, po vojni pa se skupaj preselita v Kanado, v Toronto, kjer dobi Athos mesto predavatelja na univerzi.

več »

Učiteljice »

Andrej Predin »

Deček, ki odrašča in se srečuje s stvarmi, kot so pohabljen partizan, ki učencem radoživo pripoveduje svoje vojne pustolovščine, možni načini umiranja, mamin ginekolog in prva ljubezen. Sveže pečeni učitelj biologije, ki spoznava šolo z nasprotne strani, nova perspektiva pa prinese ne povsem pričakovana in celo presenetljiva odkritja o življenju učiteljic (ter učitelja telovadbe, če hočemo biti dosledni): ko stopiš na drugi breg, prej ali slej naletiš na bizarna presenečenja. Slaven pisatelj, ki je izpolnitev življenjskih fantazij.

več »