Poteze

v košarico

Laterna magica »

Ingmar Bergman »

»Bil sem človek moči, ki se ni naučil uživati v moči.«

Avtobiografija švedskega filmskega in gledališkega režiserja ter scenarista Ingmarja Bergmana Laterna magica (1986) ostaja enako aktualna – lahko bi rekli celo izzivalna – tudi več kot dvajset let po njenem izidu. S psihološko analitičnostjo, značilno tudi za njegove filme, se skozi neposredno pripoved in reminiscence postopoma in nelinearno sestavljajo milje Bergmanovega življenja, njegovi vzponi in padci od otroštva v duhovniški družini na Švedskem naprej. Njegov osebni spomin današnjega bralca nemara ne osupne toliko s pikantnimi podrobnostmi iz življenja slavnega režiserja, njegovih bližnjih in sodelavcev kot z ugotovitvijo, kako življenje, predvsem pa medosebni odnosi ostajajo – isti.

več »

v košarico

Potovanja s Herodotom »

Ryszard Kapuściński »

»Prvi, ki se je zavedel mnogoterosti sveta kot njegovega bistva, je bil Herodot.«

Potovanja s Herodotom (Podróże z Herodotem, 2004) so nekakšna pisateljska avtobiografija, napisana po dolgotrajnejših popotovanjih po Aziji in Afriki. Ryszard Kapuściński je ob Zgodbah znamenitega grškega zgodovinopisca Herodota (5. stol. pr. n. št.) spoznal, da je temeljno odkritje neutrudnega grškega popotnika odkritje »kulture drugih« kot ogledala, v katerem lahko vidimo sami sebe.
Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo. Ker so potovanja od sredine šestdesetih let dalje, med katerimi je prebiral Herodota, bolj v ozadju, Kapuściński v ospredje kot nekakšno rdečo nit postavlja svoje neprekinjeno druženje s Herodotom.

več »

v košarico

Dobri Stalin »

Viktor Jerofejev »

»Stalin je ustvarjalec magičnega totalitarizma.«

Dobri Stalin (Хороший Сталин) je avtobiografski roman, ki vsebuje precej elementov esejistike. Kritiki pravijo, da je zanj značilna postmodernistična zapletenost oblike in da je napisan kot koktajl različnih slogov.
V tem delu Jerofejev pripoveduje o Stalinovem obdobju z drugačne perspektive, kot smo je vajeni – od znotraj –, saj je njegova družina takrat pripadala najbolj privilegiranemu sloju. Knjiga je eden redkih literarnih poskusov osmisliti fenomen Stalina: kot trdi Jerofejev, je glavni paradoks zgodovine današnje Rusije, da Stalin ostaja v njej pozitiven narodni junak.

več »

v košarico

Preden se znoči »

Reinaldo Arenas »

»Kričim, torej sem. Toda ta drža me je drago stala.«

Preden se znoči (Antes que anochezca) je zadnje besedilo, ki ga je Reinaldo Arenas napisal pred smrtjo. Besedilo je zato močno zaznamovano s soočanjem s prihajajočo se smrtjo, osredišča pa se okoli politične represije, ki jo je avtor kot homoseksualec in »kontrarevolucionar« doživljal na Kubi med Castrovo revolucijo, pa tudi po tem, ko je že živel v izgnanstvu v ZDA.

več »

v košarico

Černobilska molitev »

Kronika prihodnosti

Svetlana Aleksijevič »

»26. april leta 1986, ob enih, 23 minut in 58 sekund«

Knjiga Černobilska molitev (Чернобыльская молитва) je posvečena jedrski nesreči, vendar je ta dogodek zanjo le izhodišče – po avtoričinih besedah to ni knjiga o Černobilu, temveč o svetu po Černobilu. Beremo jo lahko kot molitev posebne vrste, ki se posveča spominu na žrtve in preživele na samosvoj način, z neizprosnim in nazornim prikazom grozljivih posledic nesreče.

več »

v košarico

Sonnenschein »

Daša Drndić »

»Za vsakim imenom se skriva zgodba.«

Sonnenschein je roman o velikih in bolečih temah, o totalitarizmu, nacionalni, rasni in verski nestrpnosti, o nacističnih in fašističnih zločinih, koncentracijskih taboriščih, o poskusih na ljudeh, o umiranjih in mučenjih ter o zamolčevani temi druge svetovne vojne, o otrocih, ukradenih, ugrabljenih, odtrganih od »neprimernih« družin in vzgajanih, da postanejo zgled arijske rase (Lebensborn).

več »

v košarico

Mars »

Fritz Zorn »

»Če moram zdaj umreti, moja smrt ne bo naključna, ampak skrajno tipična, ker sem zbolel za tistim, za čimer v naši današnji družbi bolj ali manj boleha vsakdo.«

Mars je nenavadna knjiga. Že v osemdesetih letih je postala tako rekoč kultna, še zmeraj se ponatiskuje in prevaja. Zorn svojo bolezen – nemara bi bila celo ozdravljiva, če bi bil pravi čas poiskal zdravniško pomoč – razlaga kot posledico brezplodnega življenja, to pa izvira iz vzgoje tiste vrste, ki ji pravimo malomeščanska: vzgoje v brezpogojni spodobnosti, ki pomeni neopredeljenost, nezanimanje, dvoličnost, konformizem, dolgčas, narejenost v odnosih, nekakšno razčlovečenje, ki ga kot dve nasprotni skrajnosti določata skrb za materialno na eni strani ter podložnost abstraktnemu idealu dostojnosti na drugi.

več »

v košarico

Poklon Kataloniji »

George Orwell »

»Dihal sem zrak enakosti ...«

Poklon Kataloniji (Homage to Catalonia) je Orwell napisal po vrnitvi iz španske državljanske vojne, kjer se je med decembrom 1936 in junijem 1937 boril na republikanski strani. Knjiga je po izidu leta 1938 povzročila nekaj razburjenja, prodali pa so le malo izvodov. Razlog za precejšnje nezanimanje je bil predvsem v tem, da se je Orwellov opis dogajanja v Španiji razlikoval od drugih, uradnih razlag. Njegovo doživetje je bilo nekoliko drugačno že zaradi tega, ker se ni pridružil mednarodnim brigadam kot večina tujcev, ampak enotam marksistične delavske stranke POUM. Kmalu po prihodu je opazil, da razmere v Španiji še zdaleč niso takšne, kot jih opisujejo časopisi in kot ljudje večinoma mislijo.

več »

v košarico

Pretrgano življenje »

Dnevnik Etty Hillesum. Pisma iz Westerborka

Etty Hillesum »

»Morali bi postati obliž za neštete rane.«

Dnevnik Etty Hillesum in Pisma iz Westerborka, ki so pod skupnim naslovom Pretrgano življenje (Het Verstoorde leven: Dagboek van Etty Hillesum 1941–1943) prvič izšli leta 1981 na Nizozemskem, so nastali v letih 1941 in 1942. V dnevnikih poleg vsakdanjih doživetij in problemov pod nacističnim nasiljem izčrpno opisuje tudi razvoj svoje osebnosti, svoja čustva in odnos do boga ter vere. Zaznamujejo jih iskrenost in sproščenost v stvareh, ki zadevajo erotiko, razpoloženja in dovzetnost za lirično izražanje, obenem pa tudi izkušnje zloveščih dogajanj, ki vse bolj zgovorno pričajo o »pretrganem življenju« in opustošenju sveta. Etty je poskušala izmeriti razsežnosti dogodkov, pisala je o vsem tem, jasno, zavzeto, s posebnim literarnim navdihom. V središču sporočil njenih pisem so protijudovski ukrepi in življenje v taborišču Westerbork.

več »

v košarico

Jezusovo življenje »

Ernest Renan »

»Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« (Jn 18, 27)

Jezusovo življenje je prva knjiga Renanovega monumentalnega dela Zgodovina izvorov krščanstva (1863–79). Čeprav jo zlasti po znanstveni plati preostale knjige presegajo, ni tolikšne popularnosti doživela nobena: Jezusovo življenje je leta 1867 izšlo že trinajstič.
Skrivnost tega uspeha je preprosta: zgodbo, ki jo večina zahodnih ljudi še danes šteje za največjo zgodbo vseh časov, je Renan povedal na način, ki je natanko ustrezal 19. stoletju. Evangelij po pozitivistično, evangelij kot roman. Sodobniki in sodobnice nad besedilom niso bili navdušeni zato, ker bi iz njega izvedeli kaj bistveno novega o Jezusu: saj tudi niso – očarani so bili nad občutkom, da je Jezus pred njihovimi očmi »zaživel«, da jim je bil »nazorno prikazan«.

več »