E-novice

Knjiga

Gospa Marta Oulie

Sigrid Undset»

prevod: Marija Zlatnar Moe

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 125 × 176

strani: 136

vezava: mehka

izid: 28. 10. 2015

ISBN: 978-961-241-920-2

redna cena: 13,90 €

modra cena: 13,20 €

vaš prihranek: 0,70 €

na zalogi

Kratki roman Gospa Marta Oulie (izšel 1907) je pisan v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.
Pripoved je pronicljiva psihološka samoanaliza, čustveno pretanjen popis bega iz nereda v vse hujši kaos, po katerem od nekdaj ljubečega srca ostanejo le zaprašene razvaline. Presenetljivo zrela pisava za prvenec pisateljice, ki je 21 let kasneje priplezala na literarni parnas.

Preberite odlomek

na vrh strani

Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne rekla Ottu: »Åse ni tvoja hči; Henrik in jaz, ki naju najbolj ceniš in naju imaš najbolj rad, sva te prevarala; Henrik je Åsin oče.«
Ne vem, kaj bi naredil – preprosto si ne morem predstavljati. Vem samo, da bi bilo njegovo življenje popolnoma uničeno, tako da ne bi od njega ostalo nič, na kar bi se v brezmejni, strašni prizadetosti lahko oprl. Da sva prevarala njega, ki je bil sam tako zvest, v vsaki malenkosti skoraj drobnjakarsko zvest. Odkar sva se poročila, sem seveda videla, kako je živel za svoj dom, zame in za otroke – kot da bi bili njegovi posojilodajalci –, in vsako uro, ki si jo je lahko privoščil, vsak øre, ki ga je zaslužil, smo mu imeli pravico vzeti.
Verjetno o takih stvareh – nezvestobi, prevari – sploh ne razmišlja kot o nečem, kar bi se lahko zgodilo v njegovem svetu. Na obrobju njegovega obstoja se že kdaj pa kdaj pojavi kak moški, ki je ›zapeljal gospodično‹ ali prevaral ženo ali je bil poročen z ›umazanko‹, in Ottovo stališče je vedno silno preprosto in vedno pravi v teh primerih, da bi bilo treba takega človeka ustreliti ali zavezati v vrečo in vreči v reko. Ubogi Otto – in uboga jaz.

© Modrijan založba, d. o. o., 2015

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.