ZADNJI IZVODI

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

O ljubezni »

Umberto Galimberti »

Filozof Umberto Galimberti v svoji razpravi O ljubezni (Le cose dell' amore, 2004) s filozofskega, sociološkega in psihološkega stališča preiskuje zapleteni skupek dogajanj, imenovan ljubezen, ki se dotika bistvenih modalitet človekovega bivanja: transcendence, svetega, prepovedanega oz. perverznega, rojstva, smrti, samote. Po analizi fenomena ljubezni v luči naštetih modalitet se Galimberti posveti duševnim procesom, znotraj katerih poteka ljubezensko dogajanje. Zvrstijo se poglavja o ljubezni v povezavi s strastjo, poželenjem, spolnostjo, idealizacijo ljubljene osebe, občutenjem sramu, ljubosumjem, poistovetenjem, željo po posedovanju, blaznostjo.

več »

Bagdadske sirene »

Yasmina Khadra »

V Bagdadskih sirenah spremljamo mladega beduina, ki zaradi ameriške zasedbe prekine šolanje v Bagdadu in se vrne v rodni Kafr Karam, odmaknjeno iraško vasico. Čeprav po Iraku divja vojna, Kafr Karam živi izolirano življenje, kot v nekakšnem milnem mehurčku, vojne strahote se ga dotaknejo le kot novice, ki vse bolj zastrupljajo vzdušje in odnose med ljudmi, sicer pa ga obidejo. Toda nekega dne membrana poči in življenje se z vso silovitostjo okrutno preobrne.
Bralec skozi oči mladega beduina doživlja dogajanje, ki pripelje do surove preobrazbe – življenja nasploh in posebej pripovedovalca, ki se iz distanciranega opazovalca spreminja v fundamentalističnega ekstremista.

več »

Kruh, pogače in sladice »

Prlekija, Prekmurje in Porabje

Marija Fras »

Tradicionalna peka severovzhodnega konca Slovenije je izjemno bogata in raznolika. Tam ne pečejo le znamenite prekmurske gibanice, ki jo danes nudijo slaščičarne, trgovine in gostilne tako rekoč po vsej Sloveniji, poznajo pa jo tudi onstran naših meja, temveč znajo pripraviti še na desetine drugih pekovskih dobrot, tako preprostejših in hitro pripravljenih, kot je različno cvrtje, kakor zahtevnejših, katerih priprava zahteva več časa, spretnosti in znanja. Prleki, Prekmurci in Porabci pečejo najrazličnejše vrste kruha, potic in kvašenih pogač, kot so krapci, kvasenice, ocvirkovke in posolanke; iz kvašenega testa naredijo krofe, flancate, miške in langaše, iz vlečenega pa retaše, štruklje, štrudlje in gibanice. Zelo priljubljene so močnate jedi: krompirjev in ajdov krapec, dvoplastna ajdova pogača in ajdov krapec s skuto in svežo repo.

več »

Piaf, francoski mit »

Robert Belleret »

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.
V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

več »

Loške poti »

50 izletov po Selškem, Poljanskem in Žirovskem

Željko Kozinc »

Tisti, ki jim je knjiga dobra prijateljica, pogosto pravijo, da jo radi vzamejo s sabo, kamor koli že gredo. Knjiga Loške poti je v tej luči prav posebna prijateljica, saj je ne boste vzeli le vi s sabo, temveč bo vzela s sabo tudi ona vas: popeljala vas bo – bodisi samo v duhu bodisi čisto zares, v športnih čevljih, z nahrbtnikom in fotoaparatom in sploh vsem, kar spada na take prelepe poti – v loško pogorje, v tiste čarobne kraje, ki jih je tako privlačno, a hkrati prepričljivo stvarno opisal »domačin« Ivan Tavčar.
Tudi v tej knjigi – gre za že osmi izletniški vodnik Željka Kozinca, ki se je na vodniškem področju proslavil predvsem s serijo vodnikov Lep dan kliče – hodimo z avtorjem po hribih in dolinah, kmetijah in zaselkih, večjih in manjših krajih, pri čemer nas večkrat popelje tudi med ljudi in njihove usode v različnih časih. Skozi Kozinčevo unikatno lečo, opremljeno s tipali, ki najdejo posebno v (navidezno) vsakdanjem in dragoceno v (pogosto) pozabljenem, je bralcu (in izletniku) dan dragocen vpogled v skrite in manj skrite kotičke naše dežele – ter seveda prelep razgled po njenih pokrajinah.

več »

Črna mati zemla »

Kristian Novak »

Roman Črna mati zemla (2013) je močna in mestoma mučna zgodba o uspešnem mladem pisatelju, ki skuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo. Hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec, ki ga Novakova premrežena pripovedna struktura (npr. prepletanje žanrov in perspektiv) povsem vsrka vase – kakor ga prevzamejo tudi posebna ozračja romana (tesnobno, evforično, travmatično, navidezno mirno ipd.). K temu pripomore tudi izredna jezikovna mimetičnost – v romanu odmevajo knjižna hrvaščina, slengi različnih interesnih skupin, medžimursko narečje, zagrebški urbani govor, medicinski žargon, gnomski izrazi, arhaično ljudsko izročilo ipd.

več »

Hitreje ko grem, manj me je »

Kjersti Annesdatter Skomsvold »

V romanu Hitreje ko grem, manj me je vse poteka v nasprotni smeri od pričakovanega – z izjemo tistega, čemur radi rečemo severnjaški humor, če seveda vemo, da beremo norveško pisateljico. Ostarela Mathea Martinsen je brez družabnih stikov, ne zgodi se ji nič takega, kar pripisujemo hektično naravnanemu življenju, njen edini stik s svetom sta televizijska oddaja s priljubljenim norveškim novinarjem Einarjem Lundejem in obisk trgovine, srčika njenega življenja pa mož ter soočanje s smrtjo. Tudi obupani poskus, ko zbere moči in se odpravi na srečanje v dom za ostarele, da bi našla bližino, se izjalovi.

več »

Za resnico do zadnjega diha »

Pater Ivan Tomažič, ustanovitelj Korotana

Jasna Kontler - Salamon »

Februarja 2014, malo pred petindevetdesetim rojstnim dnevom, se je izteklo dolgo in zanimivo življenje enega velikih Slovencev prejšnjega stoletja, klaretinskega patra Ivana Tomažiča. Čeprav knjiga odstira njegovo razgibano življenjsko zgodbo, ta ni v osredju. Njena osrednja tema je namreč dunajski visokošolski oz. študentski dom Korotan, ki si ga je p. Tomažič zamislil kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju in ga je ob podpori mnogih tudi zgradil. Dal ga je v last celovški Mohorjevi družbi, ki naj bi, kot je bilo zapisano v pogodbi med njim in Mohorjevo, zagotovila izpolnitev poslanstva, ki ga je določil ustanovitelj p. Ivan Tomažič.
Dvajset let (od 1966 do 1986) je bil Korotan pod Tomažičevim vodstvom slovenska ustanova, ki je pod svojo streho sprejemala tako študente kot slovenske intelektualce različnih nazorov. Nato ga je pater predal v upravljanje Mohorjanom, ki so ga v pretežni meri spremenili v hotel. V pozni jeseni življenja je Tomažič v želji, da zaščiti prvotni namen doma, bojeval skoraj epski medijski boj s celovško Mohorjevo družbo in bil zato, takrat že skoraj oglušel, pahnjen v sodni proces na avstrijskem sodišču.

več »