% Zbirka BRALEC

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Marijin testament »

Colm Tóibín »

Marija, ki sinovega imena noče izreči, obuja spomine na svoje življenje, k temu pa jo spodbujata njegova učenca, ki jo v brezimnem daljnem zatočišču redno obiskujeta (in tudi skrbita zanjo), ker zbirata material za pisanje evangelijev. Njunih obiskov ni vesela, vendar se zaveda, da ne more drugače, skeptična pa je tudi do vsega, kar ji obiskovalca skušata položiti na jezik. Njena zgodba je zato neolepšana in zavezana resnici – čudeži, ki jim je bila priča, sploh niso čudeži –, ker je posredovanje resnice edino, kar jo v zadnjih dneh življenja še zanima. Po sinovi strašni smrti na križu, ki je ni dočakala, ker je, kot pove, zbežala, saj se je bala za svoje življenje, izreče ključno in najbolj sporno vprašanje: Ali je bilo vredno? Izreče ga seveda kot mati, ki se nostalgično spominja sinovih najzgodnejših dni in si želi samo, da bi se lahko vrnila v čas pred usodnimi dogodki, ki so jo za vselej zaznamovali.

več »

Okrutni svet »

Luis Negrón »

Liki zgodb v Okrutnem svetu se nenehno spopadajo s predsodki, strtim srcem, revščino, obrekovanjem in smrtjo. Fiktivni svet Luisa Negróna je nedvomno krut – vendar obljuden z nezlomljivimi, duhovitimi in presenetljivo optimističnimi junaki. Zgodbe o včasih smešnih in drugič pretresljivih načinih preživetja v skrajno okrutnem svetu so napisane premišljeno in spretno, čista, linearna pripoved se prepleta s satiro. Pripovedi so prežete s pesniškim žarom in drznostjo, začinjene so s ščepcem duhovnosti ter ne skoparijo s kritiko fanatizma in homofobije.

več »

Glasovi »

Mirana Likar »

Zgodbe iz Glasov postavijo povsem običajne like v povsem običajen življenjski trenutek, vendar se skozi mojstrsko minimalistično pisavo povrhnjica dogodka natrga, razpoke pa odprejo pogled v njihovo ranljivo ali ranjeno intimo. Ponekod ta ostaja na ravni impresije, slutnje, drugje je osvetljena bolj jasno. Takrat življenjska situacija ali osebni problem, ki tičita v globinah – pa naj gre za neizpolnjeno ljubezen, bolezen, odvisnost, odhod otrok od doma, spolno zlorabo, izgubo otroka ali nacionalizem –, pred bralčevimi očmi vznikata kot v soju sveče mehko ožarjena, a ne povsem fiksirana podoba, ki priča o dramatičnem ozadju lika.

Pisateljica torej ne postavlja opozicije videz–resnica, da bi razgalila, kaj se za zavajajočim videzom v resnici skriva, temveč ji vsakdanji dogodek služi kot skrivni prehod, ki pelje v zatemnjeno globino.

več »

Kinderland »

Liliana Corobca »

Roman Kinderland obravnava izjemno aktualno in perečo problematiko moldavskih otrok, ki so ostali prepuščeni sami sebi, potem ko so njihovi starši odromali na Zahod v iskanju boljše prihodnosti. Pripovedovalka zgodbe, glavna junakinja Cristina, ki je še sama otrok, je primorana postati »mati« mlajšima bratoma, potem ko so njihovi starši odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Življenje na podeželju v Moldaviji danes, ko v vaseh najdemo le še ostarele in otroke, je opisano skozi pogled dvanajstletnice. V kriznih in brezvoljnih časih se morajo otroci znajti sami, sami morajo najti rešitev, kako bodo preživeli do trenutka, ko se jim bo izpolnil edini sen, da se starši vrnejo domov.

več »

Leto petelina »

Tereza Boučková »

Avtobiografski roman Leto petelina je odkritosrčna izpoved ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval. Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo.

več »

Tovarna koles »

Erica Johnson Debeljak »

Suban, policijski inšpektor iz obmejnega mesteca, se znajde v prestolnici, da bi poiskal hčer Hano, študentko, ki je po pričanju na rutinski policijski preiskavi zoper tatu koles izginila brez sledu. Zapleti, presenečenja in tudi nemoč, ki jo doživlja med iskanjem, razgalijo neprijetno resnico, da o svoji hčeri le malo ve in da jo je kot oče izgubil že zdavnaj prej. Njegovo iskanje tako postane tudi razreševanje odnosa s hčerjo, obenem pa odstre pogled v mračno zakulisje, ki se skriva za bleščečo fasado prestolnice.
Knjiga, ki prepleta dve liniji pripovedi, Hanino in Subanovo, je postavljena v čas protestov oziroma vstajništva. Z družbeno kritično ostjo in zanimivim pogledom »od zunaj« – pisateljica je namreč priseljenka – motri stvari in pojave, ki jih sprejemamo kot samoumevne, neobremenjeni pogled na prestolnico, ki ji z lahkoto najdemo paralelo v dejanskem svetu, in neprizanesljivi komentarji življenja zdaj in tukaj pa privabijo tudi kakšen nasmešek.

več »

Deseti december »

George Saunders »

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).
Druga temeljna značilnost pravzaprav vseh zgodb je njihova bolj ali manj izostrena socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov strmo gledata nasproti ›bogastvo‹ in ›beda‹. Pri čemer sta to relativni kategoriji, odvisni od pojmovanja posameznikov in tudi obrnljivi (npr. Al Roosten, Semplike).

več »

Prehajalec »

Aleksandra Kocmut »

Prehajalec prehaja med fiziko in metafiziko in se sprašuje, katera stvarnost je sploh resnična: ali ta, ki jo vidimo, ali tista, ki jo občutimo. Prehajanja med stvarnostmi so nanizana v osmih zgodbah, napisanih v tekočem, na videz preprostem, izredno berljivem jeziku, kar bo nedvomno pritegnilo tudi tiste bralce, ki običajno ne posegajo po tovrstni (psihedelični) literaturi. Skozi takšno lahkotno pisateljsko govorico pa se nam razkriva vsebina, ki presega okvir razvedrilnega, kratkočasnega branja ob čaju in piškotih v dolgih zimskih večerih.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Deset zgodb o kajenju »

Stuart Evers »

Rdeča nit zbirke kratkih zgodb je kajenje. Vendar ne gre za hvalnico cigareti, skozi zgodbe se bolj kot cigaretni dim vijejo žalost, osamljenost, obžalovanje in hrepenenje. Poročne priče v Las Vegasu, ki odide s fantovščine in se znajde v skrivnostnem kazinu sredi puščave, kjer se zdi, da je čas obstal, in tam naleti na kadilca, ki ležerno izpihuje dimne like ter v svojo pripoved vplete prenekatero življenjsko modrost; moškega, ki ga po smrti staršev izdelava družinskega drevesa popelje na pot iskanja sorojencev, za katere sploh ni vedel, da obstajajo; ranjene ženske, ki na obisku pri premožnem bratu začne verjeti, da bo lahko pustila za seboj svoje izpraznjeno življenje v zakajeni garsonjeri; žene, ki prevzame nase breme krivde ljubljenega moža ...

več »