Knjiga
Zgodovina latinske književnosti
Od začetkov do padca rimskega cesarstva
Gian Biagio Conte»
prevod: Barbara Zlobec del Vecchio, Nadia Marincic Maniacco, Nadja Rebec, Lidia Rupel Concina, Neva Zaghet, Sonia Zupancich
naslovnica: Vesna Vidmar
format: 160 × 235
strani: 880
vezava: trda
izid: 2010
ISBN: 978-961-241-430-6
redna cena: 47,90 €
modra cena: 45,51 €
vaš prihranek: 2,39 €
na zalogi
Zgodovina latinske književnosti (Letteratura latina: manuale storico dalle origini alla fine dell'impero romano, 1987; zadnja prenovljena izdaja 2004) je pregledno znanstveno delo, v mednarodni strokovni javnosti priznano kot temeljno za področje latinske književnosti. Knjiga bo nepogrešljiv priročnik za vse, ki se strokovno ukvarjajo s književnostjo, kulturo in zgodovino rimske antike, z latinsko književnostjo poznejših obdobij in recepcijo latinske antike v srednjem in novem veku. Najpomembnejši izviren prispevek Contejeve knjige je sinteza med tradicionalno filologijo in sodobnimi teorijami literarnih zvrsti.
Izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Vsebina
na vrh strani
| PRVI DEL |
| Zgodnja in srednja republikanska doba |
| Izvori |
| 1. Kronologija in širjenje pisave |
| 2. Oblike neliterarnega sporočanja |
| 3. Predliterarne oblike: carmina |
| Rimsko arhaično gledališče |
| 1. Prizorišče |
| 2. Zvrsti |
| 3. Gledališka »podzvrst«: atelana |
| Livij Andronik |
| Rojstvo pesniških prevodov |
| Najvij |
| Med mitom in zgodovino |
| Plavt |
| 1. Tipologija zapletov in likov |
| 2. Grške predloge |
| 3. »Komični lirizem« |
| 4. Struktura zapletov in razumevanje Plavta |
| 5. Odmev Plavtovega gledališča |
| Cecilij Stacij |
| Veliki komediograf |
| Govorništvo in zgodovinopisje v arhaični dobi |
| 1. Govorništvo |
| 2. Letopisje Fabija Piktorja |
| 3. Cincij Aliment in drugi letopisci |
| Književnost in kultura v dobi osvajanj |
| Enij |
| 1. Gledališče |
| 2. Anali: zgradba in kompozicija |
| 3. Enij in muze: poetika |
| 4. Enijevo eksperimentiranje: jezik, slog in metrika |
| 5. Enij in doba osvajanj |
| Katon Starejši |
| 1. Začetki senatorskega zgodovinopisja |
| 2. Razprava O poljedelstvu |
| 3. Katonov politično-kulturni boj |
| 4. Katonov vpliv |
| Terencij |
| 1. Zgodovinsko ozadje |
| 2. Terencijev slog in jezik |
| 3. Terencijevi prologi: poetika in razmerje do grških predlog |
| 4. Teme in odmev Terencijevih komedij |
| Splošne ugotovitve o paliati: Plavt, Terencij in nova komedija |
| 1. Od pozne Evripidove tragedije do komedije čustev |
| 2. Konvencionalnost in odrska fikcija |
| 3. Zavest o pravilih in metateater |
| Razvoj tragedije: Pakuvij in Akcij |
| 1. Pakuvij |
| 2. Akcij |
| 3. Razvoj tragedije |
| Razvoj epske poezije: od Enija do Vergilija |
| Lucilij |
| Lucilij in satira |
| Politika in kultura med dobo Grakhov in Sulovo restavracijo |
| 1. Govorništvo in politična trenja |
| 2. Razvoj zgodovinopisja |
| 3. Starinoslovni, jezikoslovni in filološki spisi |
| 4. Komedija po Terenciju: paliata in togata |
| 5. Atelana v pozni republiki: Pomponij in Novij |
| 6. Mim: Decim Laberij in Publilij Sir |
| DRUGI DEL |
| Pozna republikanska doba |
| Cezarjeva doba (78–44 pr. n. št.) |
| Neoterično pesništvo in Katul |
| 1. Predneoteriki |
| 2. Neoteriki |
| 3. Katul |
| Lukrecij |
| 1. Lukrecij in rimsko epikurejstvo |
| 2. Didaktični ep |
| 3. Spoznavanje narave in človekov duševni mir |
| 4. Zgodovinski razvoj |
| 5. Interpretacija pesnitve |
| 6. Lukrecijev jezik in slog |
| 7. Lukrecijev odmev |
| Cicero |
| 1. Tradicija in inovacija v rimski kulturi |
| 2. Hegemonija besede: politična kariera in govorniška praksa |
| 3. Hegemonija besede: retorična dela |
| 4. Državni načrt |
| 5. Morala za rimsko družbo |
| 6. Cicero kot prozni pisec: jezik in slog |
| 7. Pesniška dela |
| 8. Zbirka pisem |
| 9. Ciceronov vpliv |
| Filologija, biografija in starinoslovje ob koncu republike |
| 1. Preučevanje starožitnosti in nostalgija po rimski preteklosti |
| 2. Tit Pomponij Atik, preučevalec starožitnosti in »kulturni organizator« |
| 3. Varon |
| 4. Nigidij Figul |
| 5. Kornelij Nepot |
| Cezar |
| 1. Commentarius kot zgodovinopisna zvrst |
| 2. Vojni pohodi v Galiji v Cezarjevi pripovedi |
| 3. Pripoved o državljanski vojni |
| 4. Cezarjeva verodostojnost in problem »zgodovinske deformacije« |
| 5. Cezarjevi nadaljevalci |
| 6. Cezarjeve jezikovne teorije |
| 7. Cezarjev vpliv |
| Salustij |
| 1. Zgodovinska monografija kot literarna zvrst |
| 2. Katilinova zarota in strah pred podrejenimi sloji |
| 3. Jugurtinska vojna: Salustij in nasprotovanje plemstvu |
| 4. Zgodovina in kriza republike |
| 5. Salustijev slog |
| 6. Pismi in Invektiva |
| 7. Salustijev vpliv |
| TRETJI DEL |
| Avgustejska doba |
| 43 pr. n. št.–17 n. št.: Značilnosti obdobja |
| 1. Uvod |
| 2. Literatura, politično ozadje in pesniški krožki |
| Vergilij |
| 1. Bukolike |
| 2. Od Bukolik do Georgik (38–26 pr. n. št.) |
| 3. Georgike |
| 4. Od Georgik do Eneide |
| 5. Eneida |
| 6. Nekaj informacij o Vergilijevi priljubljenosti |
| Horacij |
| 1. Epode – poezija pretiravanja |
| 2. Satire |
| 3. Ode |
| 4. Pisma: kulturni načrt in filozofsko puščavništvo |
| 5. Odmev |
| Elegija: Tibul in Propercij |
| 1. Kornelij Gal |
| 2. Tibul |
| 3. Tibulov korpus |
| 4. Propercij |
| Ovidij |
| 1. »Moderna« poezija |
| 2. Ljubezni |
| 3. Erotično-didaktično pesništvo |
| 4. Heroide |
| 5. Metamorfoze |
| 6. Fasti |
| 7. Dela iz izgnanstva |
| 8. Odmev |
| Livij |
| 1. Načrt Livijevega dela in njegova zgodovinopisna metoda |
| 2. Novi režim in težnje Livijevega zgodovinopisja |
| 3. Slog Livijevega pripovedovanja |
| 4. Livijev odmev |
| Zgodovinopisne usmeritve |
| 1. Azinij Polion in zgodovina državljanskih vojn |
| 2. Avtobiografija in propaganda: Avgust |
| 3. Pompej Trog in odsevi protirimske opozicije |
| 4. Zgodovinopisje konsenza: Velej Paterkul in Valerij Maksim |
| 5. Zgodovinopisje senatorske opozicije |
| 6. Zgodovinopisje kot literarna zabava: Kurcij Ruf |
| Erudicija in tehnične panoge |
| 1. Erudicija in slovničarstvo v avgustejski dobi |
| 2. Tehnične panoge v avgustejski dobi |
| Pravna literatura: razvojne smernice do zgodnje cesarske dobe |
| ČETRTI DEL |
| Doba zgodnjega cesarstva |
| Kultura in spektakel: književnost zgodnje cesarske dobe |
| 1. Konec mecenstva |
| 2. Književnost in gledališče |
| 3. Seneka Starejši in deklamacije |
| 4. Recitacije ali književnost kot spektakel |
| Seneka Mlajši |
| 1. Dialogi in stoiška modrost |
| 2. Filozofija in oblast |
| 3. Vsakdanja filozofska praksa: Moralna pisma Luciliju |
| 4. »Dramatični« slog |
| 5. Tragedije |
| 6. Apokolokintoza |
| 7. Epigrami |
| 8. Odmev |
| Literarni žanri v julijsko-klavdijski dobi |
| 1. Manj pomembna poezija Ovidijeve generacije |
| 2. Astronomska poezija: Germanik in Manilij |
| 3. Razvoj zgodovinskega epa |
| 4. Vergilijev apendiks |
| 5. Feder: tradicija basni |
| 6. Pesniški žanri v Neronovi dobi |
| Lukan |
| 1. V verze prelita zgodovina? |
| 2. Lukan in Vergilij: uničenje avgustejskih mitov |
| 3. Proslavljanje Nerona in razvoj Lukanove poetike |
| 4. Lukan in Rim kot antimit |
| 5. Junaki pesnitve |
| 6. Slog |
| 7. Odmev |
| Petronij |
| 1. Satirikon |
| 2. Priapske pesmi |
| Satira v obdobju principata: Perzij in Juvenal |
| 1. Perzij |
| 2. Juvenal |
| Epika v obdobju Flavijcev |
| 1. Stacij |
| 2. Valerij Flak |
| 3. Silij Italik |
| Plinij Starejši in specialistično znanje |
| 1. Plinij Starejši in enciklopedizem |
| 2. Strokovni pisec: Frontin |
| Marcial in epigram |
| 1. Epigram kot realistična poezija |
| 2. Mehanizem dovtipa |
| 3. Odmev |
| Kvintilijan |
| 1. Ukrepi za zajezitev propadanja govorništva |
| 2. Kvintilijanov vzgojni program |
| 3. Govornik in vladar |
| Obdobje cesarjev posinovljencev |
| 1. Obdobje miru in stabilnosti |
| 2. Kulturna prefinjenost in filološka erudicija |
| 3. Znamenja prihodnosti: verski sinkretizem in ponovno verovanje v onstranstvo |
| Plinij Mlajši |
| 1. Plinij in Trajan |
| 2. Plinij in sočasna družba |
| Tacit |
| 1. Vzroki za propad govorništva |
| 2. Agrikola in jalovost opozicije |
| 3. Pokončnost barbarov in moralna izprijenost Rimljanov |
| 4. Zgodovinske vzporednice |
| 5. Izvor principata |
| 6. Tacitovi viri |
| 7. Odmev |
| Svetonij in manjši zgodovinarji |
| 1. Svetonijevo pojmovanje življenjepisa |
| 2. Odmev |
| 3. Flor in »rimska biografija« |
| Apulej |
| 1. Večplastni lik govornika, znanstvenika, filozofa |
| 2. Apulej in roman |
| 3. Jezik in slog |
| 4. Odmev |
| Filologija, retorika in literarna kritika, pravo |
| 1. Latinska filologija: povzetek zgodovinskega razvoja |
| 2. Težnja k arhaizmu v 2. stoletju |
| 3. Avel Gelij |
| 4. Pravna literatura: ureditev znanja |
| Pesniške razvojne smernice: poetae novelli |
| PETI DEL |
| Doba poznega cesarstva |
| Od Severov do Dioklecijana (193–305) |
| 1. Velike družbene spremembe |
| 2. Začetki krščanske književnosti |
| 3. Apologeti |
| 4. Komodijan |
| 5. Novelli: zadnji sadovi njihove poetike |
| 6. Učene književne zvrsti |
| Od Konstantina do oplenitve Rima (306–410) |
| 1. Veliki kulturni preporod |
| 2. Zmagoslavje krščanstva |
| 3. Zadnja faza poganskega zgodovinopisja in novo krščansko zgodovinopisje |
| 4. Poezija in dramatika |
| Vrhunec krščanske kulture |
| 1. Cerkveni očetje |
| 2. Ambrozij |
| 3. Hieronim |
| 4. Avguštin |
| 5. Drugi cerkveni očetje |
| Od Honorija do Odoakra (410–476) |
| 1. Padec zahodnorimskega cesarstva: novi politično-institucionalni ustroj |
| 2. Krščanske kronike in zgodovinska dela |
| 3. Novo pesništvo |
| Začetek srednjega veka |
| 1. Kontinuiteta in inovacije v srednjeveški književnosti |
| 2. Kultura v Italiji 6. stoletja: Boetij in Kasiodor |
| 3. Književnost v Afriki |
| 4. Književnost v Španiji |
| 5. Književnost v Franciji |
| 6. Beda Veličastni |
| 7. Porajajo se nacionalne književnosti: širitev, ne pa izginotje |
| Slovarji |
| Kratek pregled grških književnikov |
| Zgodovinske preglednice |
| Imensko kazalo |
Multimedija
na vrh strani
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.
Izšlo je
Pričevanje o času, v katerem je imel argument moči odločno prevlado nad močjo Besede. Že v vseh boljših slovenskih knjigarnah!
Knjige v akciji
Modrijanovim knjigam iščemo nov dom – ponudba za naše spletne kupce.
Začnite tukaj ...
