avtobiografije

Razvrsti po: datumu objave abecedi

August »

Christa Wolf »

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.
To je melanholična zgodba o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je – osemleten deček – skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju. Njegove spomine ožarja podoba kakih deset let starejše Lilo, ki postane sidro njegovega rosnega otroštva.

več »

Kontaminirane pokrajine »

Martin Pollack »

V ospredju opisov dokumentarno-esejistične knjige Kontaminirane pokrajine so prav zares – pokrajine kot geografsko-ekološko zaokrožene prostorske enote, ki pa jim avtor Martin Pollack dodaja predvsem zgodovinsko, ponekod celó duhovno in etično komponento.
Gre za forenzično potovanje po pokrajinah (srednje)evropskega Vzhoda in zapis o njihovem ›življenju‹ v obdobju od medvojnega časa do približno naših dni, a s posebnim poudarkom na tragičnih viharjih, ki so jim bile te pokrajine izpostavljene v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Potovanje sega vse od baltskih držav na severu vzhodno-/srednjeevropskega loka do kočevskih pragozdov na njegovem jugozahodu. Zajame slikovite pokrajine, njihovo čudovito naravo in tradicionalna ljudstva, ki živijo v njih, vendar ima zlovešč podton: to so vendar pokrajine, v katerih so množično umirali pripadniki zdaj te, zdaj one skupine ljudi oziroma rase oziroma narodnosti …, kjer so bili množično pokopani, da je bil tako utišan njihov glas, da je bila tako izbrisana vsaka sled za njihovimi življenji.

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Kaj bo iz tega fanta? »

ali Nekaj s knjigami

Heinrich Böll »

Nemški literarni ›papež‹ Marcel Reich-Ranicki je leta 1979 s svojo kritiko romana Skrbno obleganje dokaj vznejevoljil avtorja, nobelovca Heinricha Bölla. Na tega so takrat pritisnile tudi zdravstvene težave in težko se je še loteval novega pisanja. Kljub temu ga je prav Reich-Ranicki (ki je sicer Böllovo pisanje in tudi njegovo zunajliterarno, ›aktivistično‹ dejavnost globoko spoštoval) nagovoril, naj vendar ponovno sede k pisalnemu stroju ter napiše kaj o svojem mladostništvu in šolanju v času Tretjega rajha.
Böll je sledil tej sugestiji in spisal krajše besedilo Kaj bo iz tega fanta?, ki je najprej izhajalo v podlistkih, leta 1981 pa prvič še v knjižni obliki.

več »

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje »

Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic

Za usodo Christiane F. je izvedel ves svet. Milijoni bralcev so odraščali ob pretresljivih izpovedih te nemške najstnice, ki je bila pri trinajstih letih zasvojena z mamili in prostitutka. A kaj se je zgodilo zatem?
Petintrideset let pozneje se Christiane V. Felscherinow v spominu vrača v leta, ki so sledila izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, in k številnim postajam svojega življenja do danes: od srečnih let v Grčiji do životarjenja v zaporu, od boja z odvisnostjo do srečanj z njenimi idoli rock and rolla, od trenutka, ko je v njeno življenje stopil njen angel varuh, do trenutkov sreče s sinom Phillipom.

več »

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »

Vlado Kreslin, Slovenija in jaz »

Ruth Dupré »

Si predstavljate, da na spletnem portalu YouTube odkrijete pevca iz tuje države, ki nemudoma osvoji vaša ušesa in vam seže v srce, se plaho odločite, da mu pošljete e-pismo, in čez nekaj mesecev sedite pri njem doma, medtem ko vam njegova žena pripravlja večerjo, on pa igra in poje samo za vas? Zveni kot kakšna filmska pravljica, pa vendar se je Teksašanki Ruth Dupré zares zgodilo: »Še zmeraj me skrbi« so bile tiste besede Vlada Kreslina (iz pesmi Rulet), ki so, nasprotno, odpihnile njene skrbi in jo ponesle v drug svet; najprej samo v mislih, kmalu pa tudi čisto zares: v Slovenijo, državo, o kateri ni vedela skoraj ničesar, in k človeku, ki je znan vsakemu Slovencu, sama pa je o njem vedela le to, kar je našla na spletu. Premagala je svojo bojazljivost in sramežljivost ter naredila to, kar je učil že Horacij: užila je dan. Dan neskončnih sanj.
S to knjigo boste vstopili vanj skozi njene oči. Odkrili boste, da Teksas ni tako daleč od Slovenije in Prekmurja (in celo Bleda), kot se zdi na prvi pogled (zlasti če pogledamo le na zemljevid); tako kot je Ruth odkrila, da nima samo Amerika Toma Sawyerja in Hucka Finna in močvirij in komarjev in čudovitih ljudi in v srce segajočih pesmi.

več »

Moje življenje »

Isadora Duncan

Leta 1927 je v groteskni nesreči življenje izgubila znana plesalka, pionirka sodobnega plesa, Isadora Duncan. Šal, ki se ji je med vožnjo zapletel v kolo športnega kabrioleta, ji je zlomil vrat. Tisti, ki pripadate starejšim generacijam, si boste ob tem morda v spomin priklicali tragični prizor iz biografskega filma Isadora (1968, režija Karel Reisz), v katerem je Duncanovo igrala Vanessa Redgrave, šoferja usodnega avtomobila pa Lado Leskovar. Malo pred smrtjo je Isadora, že dolgo svetovna zvezda, znana tudi po burnih privatnih in družbenih odzivih ter številnih ljubezenskih aferah, povsem obubožana sprejela ponudbo, da napiše avtobiografijo, ki naj bi po željah založnika gradila predvsem na Isadorinem intimnem življenju, seveda skupaj z njenimi »škandali«.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »