avtobiografije

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.
Maurice Béjart tokrat bralca ne popelje ponovno po svojem bogatem koreografskem opusu, temveč ga povabi na sprehod skozi svojo bogato ›knjižnico‹. Med listanjem po knjigah na svojih knjižnih policah, med revijami, brošurami, pismi, ploščami in zgoščenkami nam s križpotij umetnosti in družbe predstavi nešteto velikih imen iz sveta filma, literature, glasbe, plesa – ljudi, ob katerih se je kalil, krepil, izoblikoval; ljudi, ki jih je dobro poznal, in takih, ki jih ni nikoli srečal; ljudi, ki so bili sodobniki njegovega življenja ali pa so že več stoletij del izročila …

več »

Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje »

Christiane V. Felscherinow s Sonjo Vukovic

Za usodo Christiane F. je izvedel ves svet. Milijoni bralcev so odraščali ob pretresljivih izpovedih te nemške najstnice, ki je bila pri trinajstih letih zasvojena z mamili in prostitutka. A kaj se je zgodilo zatem?
Petintrideset let pozneje se Christiane V. Felscherinow v spominu vrača v leta, ki so sledila izidu knjige Mi, otroci s postaje Zoo, in k številnim postajam svojega življenja do danes: od srečnih let v Grčiji do životarjenja v zaporu, od boja z odvisnostjo do srečanj z njenimi idoli rock and rolla, od trenutka, ko je v njeno življenje stopil njen angel varuh, do trenutkov sreče s sinom Phillipom.

več »

Klic k razumu »

Spomini

Miran Potrč

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.
Spomini so razdeljeni v dva dela. Prvi je bolj kronološki in sega od otroštva do let, prebitih v parlamentu. Miran Potrč je poseben poudarek namenil sprejetju ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so zagotovili pravno podlago slovenski osamosvojitvi. Drugi del knjige je tematski. Govor je o slovenski desnici, o odnosu do narodnoosvobodilnega boja, sprave, izbrisanih, posameznih zakonskih rešitvah … in do upokojitve.

več »

Vlado Kreslin, Slovenija in jaz »

Ruth Dupré »

DO 16. SEPTEMBRA –50 %!

Si predstavljate, da na spletnem portalu YouTube odkrijete pevca iz tuje države, ki nemudoma osvoji vaša ušesa in vam seže v srce, se plaho odločite, da mu pošljete e-pismo, in čez nekaj mesecev sedite pri njem doma, medtem ko vam njegova žena pripravlja večerjo, on pa igra in poje samo za vas? Zveni kot kakšna filmska pravljica, pa vendar se je Teksašanki Ruth Dupré zares zgodilo: »Še zmeraj me skrbi« so bile tiste besede Vlada Kreslina (iz pesmi Rulet), ki so, nasprotno, odpihnile njene skrbi in jo ponesle v drug svet; najprej samo v mislih, kmalu pa tudi čisto zares: v Slovenijo, državo, o kateri ni vedela skoraj ničesar, in k človeku, ki je znan vsakemu Slovencu, sama pa je o njem vedela le to, kar je našla na spletu. Premagala je svojo bojazljivost in sramežljivost ter naredila to, kar je učil že Horacij: užila je dan. Dan neskončnih sanj.
S to knjigo boste vstopili vanj skozi njene oči. Odkrili boste, da Teksas ni tako daleč od Slovenije in Prekmurja (in celo Bleda), kot se zdi na prvi pogled (zlasti če pogledamo le na zemljevid); tako kot je Ruth odkrila, da nima samo Amerika Toma Sawyerja in Hucka Finna in močvirij in komarjev in čudovitih ljudi in v srce segajočih pesmi.

več »

Moje življenje »

Isadora Duncan

Leta 1927 je v groteskni nesreči življenje izgubila znana plesalka, pionirka sodobnega plesa, Isadora Duncan. Šal, ki se ji je med vožnjo zapletel v kolo športnega kabrioleta, ji je zlomil vrat. Tisti, ki pripadate starejšim generacijam, si boste ob tem morda v spomin priklicali tragični prizor iz biografskega filma Isadora (1968, režija Karel Reisz), v katerem je Duncanovo igrala Vanessa Redgrave, šoferja usodnega avtomobila pa Lado Leskovar. Malo pred smrtjo je Isadora, že dolgo svetovna zvezda, znana tudi po burnih privatnih in družbenih odzivih ter številnih ljubezenskih aferah, povsem obubožana sprejela ponudbo, da napiše avtobiografijo, ki naj bi po željah založnika gradila predvsem na Isadorinem intimnem življenju, seveda skupaj z njenimi »škandali«.

več »

Brezno »

Fernando Vallejo »

Zgodba se dogaja v kolumbijskem mestu Medellín, kamor se pripovedovalec po dolgem času vrne zaradi družine. Razlog za njegovo vrnitev je brat Darío, ki je zbolel za aidsom in potrebuje oskrbo. Medtem ko se bratovo zdravje vztrajno slabša, tudi zaradi zlorabe alkohola in marihuane, pripovedovalec obuja spomine na njuno najstniško življenje, polno zabav in homoseksualnih ljubezenskih odnosov. Pomembno vlogo v romanu ima tudi Smrt, ki se proti koncu vse pogosteje pojavlja, kar dodaja simbolno razsežnost pripovedi, ki je kruto iskrena in prežeta s kritiko nasilne družbe, kolumbijske politike in katolicizma.

več »

Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? »

Maurice Béjart

Pri petdesetih je Béjart, takrat že na čelu več kot 70-članskega baletnega ansambla, začutil potrebo, da spregovori o sebi; da se zaupa. To je storil v avtobiografiji Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). V teh spominih se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu. Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo. Spominja se svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen ipd. Obuja spomine na svoje prijatelje in plesalce pa na gostovanja v New Yorku, Južni Ameriki, na Japonskem. Govori o svojih uspehih in strahovih, tremi in slavi.

več »

To je vse »

Marguerite Duras »

To je vse (C'est tout) je zadnja knjiga Marguerite Duras. Besedilo je pri enainosemdesetih letih, tik pred smrtjo, narekovala svojemu zadnjemu ljubimcu. Marguerite se zaveda, kaj jo čaka, in temu se upira. Knjiga je krik. Knjiga o umiranju je zmagoslavje življenja; hkrati je dnevnik, ljubezensko pismo, klic ljubimcu, resničnemu in namišljenemu.
V uporu in ljubezni pa korenini književnost. To je vse je knjiga o literaturi: Marguerite Duras se poslednjič ozre na svoje delo, trpljenje, trenutke ekstaze ob dobro napisanem besedilu, na svoj obsežni pisateljski opus.

več »

Vprašaj Alico »

Anonimna avtorica

V knjigi Vprašaj Alico je objavljen dnevnik petnajstletne najstnice iz ljubeče in urejene družine, sprva še bolj deklice kot dekleta, ki na zabavi z vrstniki v želji, da bi bila sprejeta v družbo, sodeluje v nevarni igrici, med katero nevede zaužije LSD, zamešan v kokakolo. Ta prva izkušnja jo pahne v razdvojenost, ker se zaveda, da so droge zlo, hkrati pa tripa ne more pozabiti in nekaj v njej si želi znova odtavati v omamo.
Prvoosebni dnevniški zapisi bralca vodijo skozi vrtiljak čustvenih stisk, napačnih odločitev, dobrih sklepov in ponovnih zdrsov v skušnjavo. Slog pisanja sledi avtoričinemu razburkanemu notranjemu svetu, se dviga v literarne višave, ko si uredi življenje, hodi v šolo in ogromno bere, a v trenutkih, ko jo mamila znova potegnejo iz realnosti in čedalje bolj vlečejo na dno, postane že skoraj vulgaren, vedno pa zelo nazorno slika njeno doživljanje.

več »

Zgodovina v mojem življenju »

Spomin na tri obdobja

Ivan T. Berend »

Ivan T. Berend, svetovno znan in priznan madžarski ekonomski zgodovinar, sodi v generacijo, »ki je izkusila 'najboljše in najslabše vseh časov' – tragedijo, bolečino, uspeh in srečo 20. stoletja«. Berend je bil na Madžarskem priča petim menjavam oblasti in dvema revolucijama, preživel pa je tudi zapor in koncentracijsko taborišče. Po študiju na Ekonomski univerzi Karla Marxa v Budimpešti je zasedal najpomembnejše univerzitetne vodstvene položaje v državi. Bil je predstojnik oddelka za ekonomsko zgodovino, dekan Šole za splošno ekonomijo, ki je bila del univerze, rektor univerze ter predsednik Madžarske akademije znanosti. V vsem tem času je predaval na svoji univerzi v Budimpešti in gostoval na številnih znanih svetovnih univerzah. Pisal je knjige s področja zgodovine in ekonomske zgodovine, ki so izhajale večinoma na Zahodu. V devetdesetih letih se je preselil v Združene države Amerike in začel predavati na kalifornijski univerzi UCLA.

več »