avtobiografije

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Leto mine, dan nikoli »

Dnevnik nekega kaznjenca

Žarko Laušević »

Knjigo Leto mine, dan nikoli (Godina prođe, dan nikad) je na podlagi svojih zaporniških zapiskov napisal Žarko Laušević, v drugi polovici osemdesetih eden najbolj perspektivnih in nadarjenih mladih igralcev bivše Jugoslavije in pozneje novonastale federacije. Med liki, ki jih je upodobil, se ga večina gotovo spomni kot Šiljo iz kultne jugoslovanske nadaljevanke Sivi dom, ki jo je beograjska televizija posnela v letih 1984–85, ali kot partizanskega poročnika iz filma Oficir z vrtnico (1987) – za vlogo je bil nagrajen s puljsko Zlato areno. Toda leta 1993 se mu je sredi blesteče igralske kariere življenje nenadoma obrnilo na glavo. V Podgorici je bil namreč vpleten v pretep, v katerem je v samoobrambi ubil dva fanta in enega huje ranil. Tragedija je sovpadla s krvavim razpadom Jugoslavije, ki ga je od leta 1993 naprej Laušević preživljal v zaporu. Avtorjevo doživljanje časa – osebnega in družbenega – se tako odvija skozi neusmiljeno izkušnjo zapora, ki mu vseskozi botruje preizpraševanje krivde in krivice.

več »

Moje življenje, o njem vam pripovedujem »

Rabindranath Tagore; izbrala in uredila Uma Das Gupta

Samo 12 Є do 31. januarja 2018

Rabindranatha Tagoreja (1861–1941) bi mirno lahko poimenovali tudi renesančni človek moderne Indije. Svojo deželo je na literarni zemljevid postavil leta 1913, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Čeprav je znan predvsem kot pesnik in pisatelj, je bil Tagore tudi slikar, skladatelj, filozof ..., predvsem pa velik pedagog in reformator.

več »

Homo domesticus »

Zapisi iz istospolnega zakona

David Valdes Greenwood »

Prvo srečanje, zmenki, vznemirljivo spraševanje, zaljubljenost, spoznavanje staršev in sorodnikov, selitev, poroka, nakup nepremičnine, otrok, družina ... Tako to gre, kajne? Pa mislite, da je pri istospolnih parih kako drugače? Bilo bi neumno in brezčutno trditi, da med razno- in istospolnimi pari ni nobenih razlik. A knjiga Homo domesticus jasno pokaže, da podobnosti prekašajo razlike, povprečje pa je približno milijon proti ena. In če potegnete črto pod vsakim parom, hetero ali ne, boste tam našli enako število angelov in demonov: ljubezen in ljubosumje, seks, denar, sorodniki, prepiri, sprave, radost, stres in temo vseh tem: vprašanje potomstva ...

več »

Zgodbe z bolšjaka »

Ciril Ulčar

Vsako malce večje mesto premore svoj bolšji trg. Ponekod je to zanemarjen kot, kjer se srečuje zgodovina vsakovrstnih predmetov in zapuščenih osebnih reči, nemalokrat dvomljivega porekla, drugje je prava institucija, ki daje pečat mestu in je točka ogleda v turističnih vodnikih. Ne glede na status je to kraj srečavanja zbirateljev, trgovanja s specifično filozofijo, kraj, ki ni ne muzej ne galerija, kraj, kjer dobi ceno še tako nepomembna ali zavržena stvar.
Ljubljanski bolšjak je glavni lik pričujoče knjige, a njegove zgodbe sežejo še mnogo dlje – k ljudem, njihovim zgodam in nezgodam, k njihovim predmetom, ki zaživijo novo življenje tisti trenutek, ko postanejo last drugega.

več »

Toni so vzvišene besede »

Pogovori o romantični glasbi

Nikolaus Harnoncourt »

Samo 12 Є do 31. januarja 2018

V knjigi so zbrani pogovori z Nikolausom Harnoncourtom, dirigentom svetovnega slovesa. Kot široko razgledan in pretanjen poznavalec glasbe Harnoncourt govori o romantični glasbi in nekaterih najpomembnejših skladateljih: Beethovnu, Schubertu, Verdiju, Johannu Straussu, Schumannu, Dvořáku, Brahmsu in Brucknerju.

več »

Kolimske zgodbe »

Varlam Šalamov »

Samo 16 Є do 31. januarja 2018

Kolimske zgodbe je Šalamov pisal v letih 1954–1965; prvič so bile objavljene leta 1978 v Londonu, leta 1981, po nagradi francoskega Pena, pa so postale svetovna uspešnica. Nastajale so tako, kot je nastajala njegova poezija: »… Ni pesmi brez usode, brez majhne tragedije. Samo največja odkritosrčnost, najvišje dajanje, kaplja čiste krvi lahko rodijo pesem,« je zapisal v refleksijah Poezija je univerzalni jezik.

več »

Josip Vidmar: Moj obraz »

Josip Vidmar, Živa Vidmar

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.

več »

Ljubezen in izgnanstvo »

Avtobiografska trilogija

Isaac Bashevis Singer »

Samo 9 Є do 31. januarja 2018

Posebna perspektiva, iz katere Singer zre na sodobnost, je pravzaprav pogled srečneža, ki mu je uspelo pobegniti (holokavst, denimo, v njegovih spominih in pripovedništvu nasploh igra omejeno vlogo). Pisatelj se v osnovi pretežno drži doživetega, čeprav se, kot bi ponavljal Horacija, izrecno zaveda svoje dolžnosti, da bralca pritegne in tudi zabava, kar mora doseči z zapletom, z zgodbo.

več »

Božji odred »

Paddy Doyle »

Paddyju Doylu je mati umrla za rakom. Nekaj tednov zatem si je življenje vzel oče. In tako je bil deček obsojen na enajst let življenja v vzgojnem zavodu. Takrat je bil star štiri leta.
Pričujoča nagrajena uspešnica je ganljivo, srhljivo pričevanje o tem, kakšno je bilo še ne pred petdesetimi leti življenje v irskih vzgojnih ustanovah, gledano skozi zbegane otroške oči. Za zidovi sirotišnice je moral Paddy prenašati nepredstavljivo duševno, telesno in spolno trpinčenje »nadomestnih mater«, redovnic, ki naj bi skrbele zanj, in nič čudnega, da so te grozljive izkušnje z leti načele njegovo telesno zdravje. Tako so ga nekega večera tebi nič meni nič odpeljali v bolnišnico – in takrat je tudi zadnjič videl svoje uradne skrbnice.

več »

Mi, živi »

Ayn Rand »

Mi, živi je prvi roman ameriške pisateljice in filozofinje ruskih korenin Ayn Rand. Zgodba pripoveduje o mladi ženski Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zaradi tega se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve, nasprotno: ljubezenski trikotnik vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec.

več »