E-novice

avtobiografije

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Leto mine, dan nikoli »

Dnevnik nekega kaznjenca

Žarko Laušević »

Knjigo Leto mine, dan nikoli (Godina prođe, dan nikad) je na podlagi svojih zaporniških zapiskov napisal Žarko Laušević, v drugi polovici osemdesetih eden najbolj perspektivnih in nadarjenih mladih igralcev bivše Jugoslavije in pozneje novonastale federacije. Med liki, ki jih je upodobil, se ga večina gotovo spomni kot Šiljo iz kultne jugoslovanske nadaljevanke Sivi dom, ki jo je beograjska televizija posnela v letih 1984–85, ali kot partizanskega poročnika iz filma Oficir z vrtnico (1987) – za vlogo je bil nagrajen s puljsko Zlato areno. Toda leta 1993 se mu je sredi blesteče igralske kariere življenje nenadoma obrnilo na glavo. V Podgorici je bil namreč vpleten v pretep, v katerem je v samoobrambi ubil dva fanta in enega huje ranil. Tragedija je sovpadla s krvavim razpadom Jugoslavije, ki ga je od leta 1993 naprej Laušević preživljal v zaporu. Avtorjevo doživljanje časa – osebnega in družbenega – se tako odvija skozi neusmiljeno izkušnjo zapora, ki mu vseskozi botruje preizpraševanje krivde in krivice.

več »

Homo domesticus »

Zapisi iz istospolnega zakona

David Valdes Greenwood »

Prvo srečanje, zmenki, vznemirljivo spraševanje, zaljubljenost, spoznavanje staršev in sorodnikov, selitev, poroka, nakup nepremičnine, otrok, družina ... Tako to gre, kajne? Pa mislite, da je pri istospolnih parih kako drugače? Bilo bi neumno in brezčutno trditi, da med razno- in istospolnimi pari ni nobenih razlik. A knjiga Homo domesticus jasno pokaže, da podobnosti prekašajo razlike, povprečje pa je približno milijon proti ena. In če potegnete črto pod vsakim parom, hetero ali ne, boste tam našli enako število angelov in demonov: ljubezen in ljubosumje, seks, denar, sorodniki, prepiri, sprave, radost, stres in temo vseh tem: vprašanje potomstva ...

več »

Zgodbe z bolšjaka »

Ciril Ulčar

Vsako malce večje mesto premore svoj bolšji trg. Ponekod je to zanemarjen kot, kjer se srečuje zgodovina vsakovrstnih predmetov in zapuščenih osebnih reči, nemalokrat dvomljivega porekla, drugje je prava institucija, ki daje pečat mestu in je točka ogleda v turističnih vodnikih. Ne glede na status je to kraj srečavanja zbirateljev, trgovanja s specifično filozofijo, kraj, ki ni ne muzej ne galerija, kraj, kjer dobi ceno še tako nepomembna ali zavržena stvar.
Ljubljanski bolšjak je glavni lik pričujoče knjige, a njegove zgodbe sežejo še mnogo dlje – k ljudem, njihovim zgodam in nezgodam, k njihovim predmetom, ki zaživijo novo življenje tisti trenutek, ko postanejo last drugega.

več »

Josip Vidmar: Moj obraz »

Josip Vidmar, Živa Vidmar

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.

več »

Božji odred »

Paddy Doyle »

Paddyju Doylu je mati umrla za rakom. Nekaj tednov zatem si je življenje vzel oče. In tako je bil deček obsojen na enajst let življenja v vzgojnem zavodu. Takrat je bil star štiri leta.
Pričujoča nagrajena uspešnica je ganljivo, srhljivo pričevanje o tem, kakšno je bilo še ne pred petdesetimi leti življenje v irskih vzgojnih ustanovah, gledano skozi zbegane otroške oči. Za zidovi sirotišnice je moral Paddy prenašati nepredstavljivo duševno, telesno in spolno trpinčenje »nadomestnih mater«, redovnic, ki naj bi skrbele zanj, in nič čudnega, da so te grozljive izkušnje z leti načele njegovo telesno zdravje. Tako so ga nekega večera tebi nič meni nič odpeljali v bolnišnico – in takrat je tudi zadnjič videl svoje uradne skrbnice.

več »

Mi, živi »

Ayn Rand »

Mi, živi je prvi roman ameriške pisateljice in filozofinje ruskih korenin Ayn Rand. Zgodba pripoveduje o mladi ženski Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zaradi tega se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve, nasprotno: ljubezenski trikotnik vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec.

več »

Spomini na mojih prvih osemnajst let »

Anton Pirc

Anton Pirc se je rodil 13. junija 1928 v vasi Podrečje pri Domžalah. Pet razredov osnovne šole v Dobu je obiskoval v letih 1935–1940. Do začetka vojne je hodil v prvi razred klasične gimnazije v Ljubljani, ki pa ga kasneje okupator ni priznal, saj se je pouk zaradi nemškega napada končal v začetku aprila 1941. Jeseni istega leta se je vpisal na nemško meščansko šolo (Hauptschule) v Domžalah in do poletja 1944 uspešno dokončal tri razrede. V tem času je začel sodelovati s partizanskim gibanjem in postal član Skoja, čeprav je bil do komunistične partije vedno nezaupljiv.

več »

Prepovedani kruh »

Spomini

Erica Johnson Debeljak »

Newyorška avantura ameriške bančnice z eksotičnim slovenskim pesnikom se konča s skokom v zakon in selitvijo v daljne kraje divjega, nemirnega Balkana. Kjer se vse, začenši s primerjavo razsežnosti New Yorka, kjer je dotlej živela, in Ljubljane, ki je postala njen novi dom, v hipu obrne skoraj na glavo. Sveže zaljubljeni tujki novo življenje prinese obilico prijetnih in vsaj toliko neprijetnih presenečenj. Izrisani so s perspektive, ki so jo omogočila dolga leta spoznavanja dotlej neznanega sveta: izostreno pa tudi s humorjem, ki bo ponekod še posebej nasmejal slovenskega bralca.

več »

Kje so tiste steze »

Marijan Lipovšek »

Kje so tiste steze je tretja izdaja knjige Steze, smučišča in skale. Prva izdaja (z naslovom Steze, skale in smučišča) je izšla leta 1962, druga 1978, obe pri založbi Mladinska knjiga. Povod za tretjo izdajo je leto 2010, ko mineva sto let od avtorjevega rojstva.
Že od prve izdaje naprej velja Lipovškova knjiga za klasično planinsko literaturo, ki bi jo moral poznati vsak, ki mu gore pomenijo več kot le šport in rekreacijo. Čeprav je od izida prve izdaje preteklo skoraj petdeset let, je danes knjiga še vedno aktualna. Današnji čas nenehnega hitenja in površnosti, spremenjenih vrednot in ciljev, iskanja pravega smisla in početja je tisti, ki nas vabi, da v roke spet vzamemo knjigo, kot je tale.

več »

Klopotci niso utihnili »

Janko Mlinarič

Janko Mlinarič (1913–1996) se je rodil v Hermancih pri Ljutomeru, kasneje pa se je viničarska družina Mlinarič preselila v bližnje naselje Kajžar. Janko, v družini najstarejši od petih otrok, se je po šolanju v miklavški osnovni šoli in kasneje v meščanski šoli v Ljutomeru po nekaj neuspelih poskusih, da bi si zagotovil finančno podporo za študij, zaposlil kot občinski uslužbenec v domačem Miklavžu pri Ormožu.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.