biografije

Monografija je prvo poglobljeno strokovno delo o slovenskem slikarju, grafiku in ilustratorju Ivetu Šubicu (1922–1989). K sodelovanju so bili povabljeni umetnostni zgodovinarji mlajše in srednje generacije, ki so na umetnikovo delo že lahko pogledali z neko časovno distanco in svežino. Knjiga prinaša šest strokovnih razprav: uvodno besedilo dr. Nadje Zgonik, ki umešča Šubičevo delo v področje regionalizma, obširno študijo Šubičeve partizanske izkušnje in njenega vpliva na njegovo delo dr. Miklavža Komelja, analizo umetnikovega intenzivnega iskanja krhkega ravnotežja med družbeno kolektivnostjo in umetnikovo samostjo Barbare Borčić, pregled Šubičevega obširnega freskantskega opusa in drugih javnih del Saše Bučan ter osvetlitev pomena, ki ga imajo človeške roke na Šubičevih slikah dr. Tomaža Krpiča. Sledi še natančen pregled filatelističnih izdaj z motivi Šubičevih del Janka Štampfla.

»Resnica in večnost bosta vedno obstajali. Laži si je izmislil človek.«

Rabindranatha Tagoreja (1861–1941) bi mirno lahko poimenovali tudi renesančni človek moderne Indije. Svojo deželo je na literarni zemljevid postavil leta 1913, ko je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Čeprav je znan predvsem kot pesnik in pisatelj, je bil Tagore tudi slikar, skladatelj, filozof ..., predvsem pa velik pedagog in reformator.
Njegova avtobiografija ima vse značilnosti literarnega dela, v njej so različni Tagorejevi zapisi, govori, eseji, izseki iz dnevnikov in predavanj, pisma in pesmi, ki prikazujejo bogat portret življenja in časa ene največjih kulturnih ikon Indije: njegovo družino, v kateri so bili pionirji na področju gradnje mezaninov, pa tudi svetniki, pesniki in skladatelji, ki so morda najbolj izoblikovali Tagorejev pogled na svet; osebne tragedije, v obdobju katerih je ustvaril najbolj zgovorne in vplivne verze; temeljna dela in delovanje v izobraževanju in družbenih reformah, njegov neprestani trud za sintezo med Vzhodom in Zahodom; humanitaren pristop k politiki in pot vzpona do prepoznavnega mednarodnega pesnika.

»Nemogoče – to je refren mojega življenja.«

Roman Tesla, portret med maskami je žanrsko sinkretična literarizirana biografija Nikole Tesle, saga, spletena iz različnih diskurzov – zasebnega in javnega, kolektivnega in individualnega, stvarnega in fikcijskega. Roman s tem naslovom je izšel leta 2008 kot trilogija, katere prvi del Tesla, Mladost je izšel kot samostojna knjiga leta 2006, drugi in tretji del, Amerika in Novo stoletje, pa sta bila v tem romanu objavljena prvič.
Avtor pravi: »Ta knjiga je bila moj vsakodnevni sopotnik najmanj šest let (od 2000 do 2008). Je proizvod večletnega učenja in pozabljanja. S sabo sem jo nosil povsod, kamor sem šel. Pisal sem jo v Beogradu, Worcestru, Bostonu, na Krfu, v Bocvani, na Kubi. Trudil sem se upoštevati kronologijo, razen v redkih primerih, ko sta dramska in poetska logika neprizanesljivo vsilili svojo avtoriteto.«

Delo, ki ga je avtor podnaslovil Biografija raka, predstavlja tega »kralja vseh bolezni« na prav tak – biografski – način. Avtor ne občuti raka kot nekaj, temveč kot nekoga. S to knjigo prodira v sam um te bolezni, v njeno vedenje, v njeno temno veličino. Poseže v začetke zgodovine naše civilizacije, ko so pradavni zdravniki glede te bolezni zapisali, da »zdravila ni«, in spremlja načine zdravljenja ter raziskovanje raka vse do danes, do tarčnih terapij, kombiniranega zdravljenja in predvsem do vse močnejše zavesti o pomenu preprečevanja bolezni. Slikovit in izčrpen zgodovinski prikaz razvoja človeškega razumevanja raka in delno tudi razvoja same bolezni je podprt s številnimi znanstvenimi raziskavami ter bralcu še posebej približan skozi zgodbe posameznikov; tistih, ki so doživeli »čudežno« zdravilo in si bodisi povsem opomogli bodisi si vsaj podaljšali življenje, in tistih, ki so pomembno vplivali na raziskovanje in zdravljenje raka.

›Zaupni dokumenti Benedikta XVI.‹ in še mnogih drugih visokih funkcionarjev Svetega sedeža so zajeti v ta vroči dosje aktualne, tako notranje- kot tudi zunanjepolitične dejavnosti Države mesta Vatikana.
Milijonom katoliških vernikov po vsem svetu ›krvavi srce‹ ob vse očitnejšem spoznavanju, da je ›cesar gol‹: da se sredi večnega mesta, za mogočnimi zidovi te žepne državice njeni državljani vse dni ne predajajo le kontemplaciji in razpravam o poslednjih rečeh, temveč so aktivni udeleženci poslovno-finančnih tokov in političnega kadrovanja, svoje mreže pa pri tem razpenjajo po vsem planetu.
Zato ni niti nenavadno niti presenetljivo, da so te, nekoliko prikrivane dejavnosti postale predmet zanimanja (zlasti) novinarjev: zlasti italijanskih, kajti italijansko državo delovanje vatikanskih politikov tudi najmočneje (pri)zadevajo.

John Lennon se je na večino čustev, pa naj je bilo to jeza ali veselje, odzval tako, da je pisal. Vsi poznamo njegovo glasbo, saj je bil eden največjih piscev popevk vseh časov, ustvarjalec komadov Help!, Lucy In The Sky With Diamonds, Imagine in ducatov drugih. Nekaj malega vemo tudi o njegovi poeziji. Zdaj so tu v knjižni obliki prvič v zgodovini zbrana in predstavljena njegova osebna pisma. Hunter Davies, avtor edine avtorizirane biografije Beatlov, je izsledil skoraj tristo Johnovih pisem in razglednic – sorodnikom, prijateljem, oboževalcem, tujcem, ljubicam in celo pralnici. Pri tem mu je pomagala Johnova vdova Yoko Ono (imetnica Lennonovih avtorskih pravic), ki je s svojim pristankom tudi omogočila ta projekt.

Knjiga Mussolinijevi poslednji dnevi, ki se uvršča med zgodovinopisno branje, je več kot le to: njen avtor, vodilni francoski zgodovinar fašizma Pierre Milza, nam v njej ne podaja le pričevanja o zadnjih dneh fašistične diktature, ko je novi režim brezkompromisno obračunal s starim, temveč nam razgrne tudi okoliščine eksekucije Duceja, njegove metrese in hierarhov Socialne republike, ki vse do današnjega dne še niso pojasnjene v celoti. Je bil Mussolinijev pravi eksekutor Luigi Longo, ena vodilnih figur na čelu Italijanske komunistične partije? Je Mussolinijevo eksekucijo odredil Winston Churchill? Kako in kam so izginile ogromne vsote denarja, ki so jih Mussolini in njegovi hierarhi ob svojem begu odtujili iz državnih blagajn? In še bi lahko naštevali.

Knjiga Skrivni Wojtyła je raziskava o mehanizmih delovanja Vatikana v času pontifikata Janeza Pavla II. in o (političnih) vzgibih, ki so botrovali njegovi nagli beatifikaciji (za blaženega je bil razglašen 1. maja 2011). Avtorja najprej podrobno razčlenita bleščečo javno podobo papeža, po čigar smrti so množice na Trgu svetega Petra zahtevale »takojšnje svetništvo«, in se vračata k pripovedi, vredni največjih mojstrov srhljivk.
V prvem delu pripovedujeta o poljskem duhovniku Karolu Wojtyłi, njegovem kariernem napredovanju v cerkveni hierarhiji in neskončnih bojih s poljskimi povojnimi oblastmi. Njegovo pot spremljamo v vatikanske palače, podoživimo nepojmljivi atentat na papeža in odkrivamo raznovrstne zveze Janeza Pavla II. z odporom proti komunističnemu režimu.

Galíndez (1990) je pretresljiv roman, njegova osrednja zgodba pa je še toliko bolj srhljiva, ker temelji na resničnih dogodkih. Opisuje usodo Jesúsa Galíndeza Suáreza, španskega univerzitetnega profesorja v New Yorku, ki je zaradi svoje politične aktivnosti in raziskovalnega dela leta 1956 sredi belega dne izginil. Njegovo življenje je zaznamovalo emigrantstvo: po Francovi zmagi se je kot privrženec republike umaknil v Francijo in od tam v Dominikansko republiko, kjer pa se je ponovno znašel pod okriljem diktatorskega režima.

»Zakoni in pravila so zasnovani za povprečneže.« (Frank Lloyd Wright)

Vsebina romana je zasnovana na življenju enega izmed največjih arhitektov 20. stoletja. Avtor se loteva zapletenega osebnega in poklicnega življenja znamenitega in nadvse samosvojega arhitekta Franka Lloyda Wrighta, ki ga svet pozna zlasti po poslopju Guggenheimovega muzeja in hiši Fallingwater, postavljeni na slapu, poznavalci pa še po številnih drugih arhitekturnih mojstrovinah.
Okvirno zgodbo zapisuje Wrightov fiktivni japonski učenec, izrisuje pa se zlasti skozi oči štirih žensk, ki so usodno zaznamovale njegovo življenjsko pot: predane Catherine Tobin, samosvoje, mamilom vdane kiparke Maude Miriam Noel, feministke Mamah Borthwick Cheney in črnogorske plesalke Olgivane Lazović Miljanov, ob kateri se je ustalil in z njo ostal vse do smrti.