darilne knjige

Osli (Asinaria) so ena izmed 21 ohranjenih komedij rimskega dramatika Tita Makcija Plavta (okoli 254–184 pred našim štetjem). Sodi v zvrst »paliat« (fabula palliata, »komedija v grškem plašču«), kar pomeni, da je prirejena po grški predlogi, vendar opremljena z značilno rimskimi pevskimi vložki (cantica). Komedija se začne s predvidljivim zapletom: »Kako naj zaljubljeni mladenič prepriča strogega in stiskaškega očeta, da je dekle iz hiše veselja najboljša izbira?« Grško-rimsko občinstvo je rešitev poznalo vnaprej: adulescens amator naj sklene zavezništvo z zvijačnim sužnjem, ki bo poskrbel za očetovo »prevzgojo«; tem bolje, če se na koncu izkaže, da je ujetnica zvodnice v resnici izgubljena hči bogatega soseda – vrednote srednjega sloja bodo tako ostale neokrnjene.

Vsako življenje je zgodba in vsaka zgodba je pomembna. Življenje se izteče, zgodba pa ostane, samo deliti jo je treba z drugimi ... Slikanica pripoveduje o Morrisu Lessmoru, zaljubljencu v knjige, ki mu vihar razmeče in raznese vse, kar ima, tudi knjige in besede iz tiste, ki jo piše sam. Ves zbegan nato pristane v čudoviti knjižnici, kjer knjige živijo in letajo kakor ptice, on pa skrbi zanje, jim ravna oslovska ušesa, jih krpa – in bere. Ko se postara, se stvar obrne – zdaj knjige skrbijo zanj in se mu berejo. In ko popiše zadnjo stran v svoji knjigi, se poslovi in odleti z jato knjig, kakor je prišel, na pragu pa se prikaže dekletce in na roko ji sede Morrisova knjiga.

Monografija je prvo poglobljeno strokovno delo o slovenskem slikarju, grafiku in ilustratorju Ivetu Šubicu (1922–1989). K sodelovanju so bili povabljeni umetnostni zgodovinarji mlajše in srednje generacije, ki so na umetnikovo delo že lahko pogledali z neko časovno distanco in svežino. Knjiga prinaša šest strokovnih razprav: uvodno besedilo dr. Nadje Zgonik, ki umešča Šubičevo delo v področje regionalizma, obširno študijo Šubičeve partizanske izkušnje in njenega vpliva na njegovo delo dr. Miklavža Komelja, analizo umetnikovega intenzivnega iskanja krhkega ravnotežja med družbeno kolektivnostjo in umetnikovo samostjo Barbare Borčić, pregled Šubičevega obširnega freskantskega opusa in drugih javnih del Saše Bučan ter osvetlitev pomena, ki ga imajo človeške roke na Šubičevih slikah dr. Tomaža Krpiča. Sledi še natančen pregled filatelističnih izdaj z motivi Šubičevih del Janka Štampfla.

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.

V knjižico so uvrščena izbrana (»naj«) imena iz knjige Vse o imenih v Sloveniji. Nekateri odstavki v opisih so izpuščeni ali okrajšani, vodilke pa kažejo k imenom in prilogam, ki jih najdete v knjigi Vse o imenih v Sloveniji.
»Naj« imen je trideset, petnajst ženskih in petnajst moških, zakaj jih je avtor označil za »naj«, pa boste izvedeli iz uvodnih strani knjižice, kjer je pregledno zapisano, kaj kako ime uvršča med najbolj priljubljena, najpogostejša, najstanovitnejša, najznačilnejša ali pa najznamenitejša.

Luka in Ogenj Življenja (Luka and the Fire of Life, 2010) je nadaljevanje Rushdiejeve knjige Harun in morje zgodb izpred nekaj let (Haroun and the Sea of Stories, 1990; prev. 1993).
V središču zgodbe je Luka, Harunov mlajši brat, ki ima pred seboj težko nalogo: pred določeno usodo mora rešiti očeta – legendarnega pripovedovalca zgodb, ki je zapadel v globok spanec, iz katerega se ne more zbuditi. Luka mora, da bi zbudil očeta, odpotovati v Čarobni svet in na skrivaj priti do Ognja Življenja. Iskanje se sprevrže v razburljivo dogodivščino, polno nenavadnih bitij, tujih zaveznikov in na videz nepremagljivih izzivov. Luka se s svojim spremstvom znajde v tekmi s časom, ki je polna nevarnosti, ko drvi skozi deželo neprijaznih bogov in naposled pride do Ognja Življenja, kjer sta njegova in očetova usoda končno odločeni.

John Lennon se je na večino čustev, pa naj je bilo to jeza ali veselje, odzval tako, da je pisal. Vsi poznamo njegovo glasbo, saj je bil eden največjih piscev popevk vseh časov, ustvarjalec komadov Help!, Lucy In The Sky With Diamonds, Imagine in ducatov drugih. Nekaj malega vemo tudi o njegovi poeziji. Zdaj so tu v knjižni obliki prvič v zgodovini zbrana in predstavljena njegova osebna pisma. Hunter Davies, avtor edine avtorizirane biografije Beatlov, je izsledil skoraj tristo Johnovih pisem in razglednic – sorodnikom, prijateljem, oboževalcem, tujcem, ljubicam in celo pralnici. Pri tem mu je pomagala Johnova vdova Yoko Ono (imetnica Lennonovih avtorskih pravic), ki je s svojim pristankom tudi omogočila ta projekt.

Aforizmi, zbrani v tej knjižici, so niz približno stoosemdesetih stavkov, razvrščenih pod dvaindvajset podnaslovov. Gre za domišljene, duhovite in večpovedne bodice, kakor se za aforizme tudi spodobi. Že sam naslov Pohujšanje odpade se poigrava z vsaj dvopomenskostjo hujšanja in pohujšanja. In takoj napelje bralca na to, da pomisli: kaj torej odpade?
In kaj ugotovi? Odpade poenostavljeno branje, kajti vsak posamezen aforizem ponuja bralcu možnost, da iz njega sestavi zgodbo, ki ob vsakem ponovnem branju aforizma dobi nove razsežnosti.
S spretno uporabo homonimov in metafor nas avtorica zvito napeljuje na pot širine ozkosti in popolnosti nepopolnosti, ki nas zadeneta, da dol padeš.

V knjigi je v devetnajstih poglavjih opisan zmagoviti pohod kave na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije do sodobne proizvodnje in porabe, kjer sta pomembna igralca Vietnam in ameriški Starbucks.
Avtor je v desetletjih ukvarjanja s to tematiko zbral okoli 500 razglednic; izbor iz njegove in zbirk drugih zbiralcev je zdaj prvič objavljen. Več kot 250 fotografij, risb in reklamnih sporočil ilustrira proizvodnjo, razširjenost, nasprotovanje in odobravanje napitka, »črnega kot hudič in vročega kot pekel«. Razlike v pogledih na učinke tega čarobnega napoja so sprožile v muslimanskih deželah, kasneje pa tudi v Evropi, vroče polemike o njegovi koristnosti oziroma škodljivosti. Knjiga prinaša tudi zgodbe o številnih zanimivih osebnostih, ki so bili njeni odvisniki.

101 zelenjavni jedilnik je nova, posodobljena izdaja knjige, ki je kot prva izvirna slovenska vegetarijanska kuharica izšla leta 1983, bila pohvaljena, uporabljana in je že zdavnaj razprodana. Že takrat, kot tudi v tej prenovljeni izdaji, je bila namenjena ljubiteljem brezmesne prehrane, tistim, ki si radi pripravijo zelenjavni obrok za spremembo, in sladokuscem na sploh. V novi izdaji so nekatere jedi zamenjane z drugimi, nekaj je dodanih, recepti pa so kakor prvotno sestavljeni v jedilnike, ki po hranilni vrednosti nasitijo štiri lačne ljudi. Vsi so bili preizkušeni takrat in zdaj ponovno.