Knjiga

Kapital in past zadolževanja

Zadružništvo kot alternativa

Claudia Sanchez Bajo, Bruno Roelants

prevod: Matej Venier

spremna beseda: Jadranka Vesel (predgovor)

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 160 × 235

strani: 368

vezava: mehka, zavihi

izid: 26. 1. 2015

ISBN: 978-961-241-869-4

redna cena: 37,30 €

modra cena: 37,30 €

na zalogi

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.
Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska poznavalca zadružništva, dejavna predvsem na vseevropski ravni, gresta v knjigi Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa še korak dlje. Ko analizirata poti, ki so pripeljale do pokov najrazličnejših balonov v bogatem zahodnem svetu – finančnega, borznega, hipotekarnega, nepremičninskega, internetnega in še kakšnega balona –, ne moreta mimo ugotovitve, da je izvirni vzrok milijonov izgubljenih delovnih mest in osebnih tragedij po vsem svetu pravzaprav človeški pohlep, zaradi katerega se je razviti Zahod dal zapeljati v past usodnega zadolževanja: ta kruti (›kapitalistični‹) mehanizem kasti bogatašev omogoča nesorazmerno izkoriščanje plemena proizvajalcev, teh pa prav noben družbeni vzvod obstoječega kapitalističnega ustroja ne obvaruje pred zmanjševanjem življenjskega standarda in padanjem v revščino.
Toda avtorja naše nove knjige ponujata izjemno alternativo. To so zadruge kot nasproten model vzdržnega poslovanja, kjer ni prostora za brutalno kopičenje profita pri maloštevilni eliti in na račun ›revnih zaposlenih‹. Zadružni tip podjetništva deluje po najplemenitejših vodilih dobrega gospodarjenja: to so med drugim široko razvejena lastniška struktura podjetij, demokratično odločanje, enakopravnost, pravična delitev, solidarnost, poštenje in družbena odgovornost. Da to niso prazni ideali, avtorja predstavljata štiri študije primerov (iz Mehike, Francije, Kanade in Španije), v katerih nazorno pokažeta, da se – celo v širšem kontekstu kapitalističnih gospodarstev v teh državah – zadruge ob smiselnem vodenju in soupravljanju še kako dobro obnesejo: v knjigi obravnavane zadruge so bistveno bolje preživele svetovno krizo in premagale njene posledice, kot pa smo to občutili drugod po svetu, vključno s Slovenci.
Ta zadružniška izkušnja vliva upanje, da bodo dobri zgledi povlekli in se bo močneje razširilo tovrstno trajnostno gospodarjenje – torej takšno, ki ni usmerjeno v hlastajoče nabiranje dolgov ter v brezčutno plenjenje človeških virov in okoljskih danosti, temveč si prizadeva za enakomerno porazdeljeno bogastvo med tiste, ki so ga ustvarili; za trajnostno blaginjo človeka in njegovega okolja; za vzdržno rast števila delovnih mest; za poslovno okolje, ki zaposlenim vrača človeško dostojanstvo in jih spet dela gospodarje svojih usod. To pa je tudi točno tisto, kar slovenska družba danes krvavo potrebuje – morda še zadnji hip, preden izgubi celo tisto malenkost materialne nacionalne podstati, kolikor je je še ostalo. Knjiga Kapital in past zadolževanja torej res prihaja pravi čas tudi med slovenske bralce!

Preberite odlomek

na vrh strani

Prve domine, ki so padle, so bile cene stanovanj v ZDA. Bosworth in Flaaen navajata, da so »domače cene začele naglo naraščati v poznih devetdesetih letih in stopnja njihove rasti je do leta 2000 visoko presegla rast dohodkov in rent. Leta 2006 je rast dosegla vrhunec in tedaj so bile cene ameriških stanovanj skoraj 50 odstotkov nad običajnimi, če pogledamo dolgoletno razmerje med njimi in dohodki gospodinjstev.« Leta 2002 je Dean Baker potrdil, da se v ZDA napihuje nepremičninski balon, in posvaril, da utegne imeti njegov konec podobne posledice kakor puščanje obeh japonskih balonov, ko je konec osemdesetih let prišlo do zloma stanovanjskega in delniškega trga. Po podatkih o cenah stanovanj, ki jih je objavil Zvezni urad za nadzor nad stanovanjsko gradnjo, so te med letoma 1995 in 2002 naraščale 30 odstotkov hitreje kakor inflacija. Ne oziraje se na te zaskrbljujoče tržne podatke so se banke spustile v obsežne kreditne posle z revnejšimi državljani, ki so se močno zadolžili, in njihove velikanske dolgove v obliki finančnih derivatov preprodajale po vsem svetu. To je bilo sprejeto kot sredstvo za ›zagotavljanje poroštva‹ za strukturirane finančne produkte, zavarovane z dolžniškimi vrednostnimi papirji (oziroma zadolžnice, zavarovane z dolgom). Če se ozremo v preteklost, je vsekakor šlo za hišo, zgrajeno na živem pesku.

***

Dolg pride vlagateljem prav kot orodje za ustrahovanje menedžerjev in nadzor nad njimi ter za zaščito pred davki. Predvsem se bodo menedžerji pod finančnim pritiskom bolj napadalno zavzemali za koristi delničarjev. Kazen za neuspeh menedžerja podjetja ni nujno odtegnitev nagrade. Nagrade uprav se običajno ne pojavljajo v standardnih priporočilih poslovnih združenj. Kazen pride navadno v obliki prevzema po novih finančnih ›lastnikih‹. Vodič po zasebni lastnini pokaže, da projekt predstavijo menedžerjem kot veliko priložnost, da sami postanejo lastniki podjetja. Ključni interes agenta naj bi bila predvsem vrednost delnic podjetja. Kar zadeva privlačnost dolga kot zaščite pred davki, kažejo zadnje raziskave, da »empirični rezultati potrjujejo močan in trajen vpliv razlik v davčnih stopnjah na medsebojno zadolževanje podjetij znotraj multinacionalnih družb; podatki govorijo v prid trditvi, da multinacionalke notranji dolg uporabljajo za prenos obdavčljivih dobičkov v države z nižjimi davki«.
Iz povedanega sledi, da je ključ za prevzem podjetja in Damoklejev meč zadolženost, ki zadržuje podjetje v mreži med seboj povezanih dolžniških obveznosti. Joseph Stiglitz je v svoji analizi poudaril »učinek pretresov na dobave, medsebojno povezanost stranskih učinkov na dobave in povpraševanje ter pomen financ za večjo pretočnost« in priznal, da »s problemi, kakršne smo zaznali ob pomoči priučenih modelov, ni bilo narobe samo to, da so se nam zdeli napačni, temveč to, da je za njimi stala vrsta pojavov in institucij, ki jih nismo znali pojasniti in obvladati. […] Zakaj so kapitalski deleži, ki so zagotavljali mnogo ugodnejšo razpršitev tveganja kot dolg, odigrali tako skromno vlogo v financiranju novih investicij?«

***

Pojav zadrug v gospodarskem življenju utegne ostati še nekaj časa prezrt, vendar ne dolgo. Tako kot so morali tisti, ki snujejo politiko, povsod po svetu priznati obstoj podnebnih sprememb (kar je velikanski korak v primerjavi z devetdesetimi leti), trdno verjamemo, da bo prispevek zadrug, ki je eden od stebrov vzdržnega gospodarskega razvoja ter motor za ustvarjanje skupnega in medgeneracijskega bogastva, prej ali slej splošno priznan.

© Modrijan založba, d. o. o., 2015

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.