knjige v akciji

Monty Brogan se mora v 24 urah zglasiti v zveznem zaporu Otisville, na prestajanje sedemletne zaporne kazni zaradi preprodajanja drog. Čednemu sedemindvajsetletniku, ki je kot otrok sanjal, da bo postal gasilec, tako ostane ena sama noč: preživeti jo kani s prijateljema Jakobom, sramežljivim gimnazijskim učiteljem angleščine, in Slatteryjem, borznikom z Wall Streeta.

V knjigi avtorica predstavi 70 najbolj priljubljenih jedi s tako imenovanim »nizkim glikemičnim indeksom«, torej jedi in obrokov, s katerimi je mogoče z lahkoto shujšati in primerno težo tudi obdržati. Poleg receptov prinaša knjiga tudi nasvete, navodila in namige, ki koristijo pri hujšanju. Na koncu knjige pa je tabela glikemičnih indeksov živil, ki jo lahko tudi sami dopolnjujete.

S širokopoteznim zarisom Ameriške pastorale je Philip Roth ustvaril eno svojih doslej najbolj kompleksnih literarnih struktur ter z njo ob koncu prejšnjega stoletja povzel temeljne izkušnje ameriškega razcveta od druge svetovne vojne naprej in njegove srhljive lome. Pisatelj zavrta v vzroke, zaradi katerih se je ameriška pravljica s svojo stabilno družbeno ureditvijo, ki naj bi ji pariralo harmonično družinsko življenje, po nekaj kratkih desetletjih zasukala v nekaj povsem nasprotnega.
Philip Roth v roman vključi večdimenzionalni prikaz svojega rojstnega mesta Newarka, razmer, v kakršnih so njegovi prebivalci živeli v prvi polovici dvajsetega stoletja, in njegov propad po rasnih nemirih, ki so eskalirali po uboju Martina Luthra Kinga.

Richard Dawkins, priznani evolucijski biolog in »najbolj razvpiti britanski ateist«, ponuja tezo, da so religije odvečne in celo škodljive, ter svoje trditve prepričljivo utemelji. Njegov odnos do vere, ki ga sam označuje kot sovražnega, izvira predvsem iz nasprotja med zagovorniki evolucijske teorije in religioznimi kreacionisti, ki dandanašnji zlasti v Združenih državah Amerike močno krojijo dogajanje v šolstvu in v javnem dojemanju znanosti.

Bogastvo znanstvenega izkustva je knjižna izdaja Giffordovih predavanj, ki jih je imel Carl Sagan, eden najbolj izjemnih umov dvajsetega stoletja, leta 1985 na Univerzi v Glasgowu. Ker so bila posvečena ›naravni teologiji‹, je v njih temeljito pretresel svoj znanstveni pogled na večna vprašanja in odgovore, kot jih poznajo in zagovarjajo religije.
Saganova premišljevanja so dragocena tudi zaradi množice vprašanj, s katerimi je svojim slušateljem in svojim bralcem kot kak novodobni Sokrat nalagal razglabljanje o problemih tega in drugih svetov. Iz teh besedil veje odločen nadih njegovih značajskih potez v znanosti, med drugim dokončne duhovne odprtosti za čisto vse trezne poglede na svet, da so le zrasli iz humusa racionalnosti in poštenja, pa seveda dosledne kritike antropocentričnega ›prisvajanja‹ stvarstva: »Naj vas spomnim na osnovno dejstvo, da dihamo odpadne produkte rastlin, rastline pa dihajo odpadne produkte ljudi. To je pravzaprav zelo intimen odnos, ki omogoča naš sleherni vdih.

Zakaj in kdaj praznujemo božič? Zakaj in kako krasimo jelko? Kje živi Božiček? Kako praznujejo božič drugod po svetu?

Ob prebiranju zgodb Claire Keegan si ne moremo kaj, da ne bi ugibali, v kolikšni meri so zastrto avtobiografske, zlasti spričo avtentične, vendar nikakor ne žensko solzave pretresljivosti prve, Darila v slovo, o žrtvi dolgoletnega spolnega nasilja v družini, ki odide študirat v Ameriko. Druga, naslovna zgodba Čez modra polja govori o duhovniku, ki opravi poročni obred, med katerim njegova bivša ljubica stopi v na neuspeh obsojen zakon. Prepovedana duhovniška ljubezen se kot ena od več medsebojno prepletenih tem ponovi v zadnji zgodbi, Noči jerebikovih dreves. In tema prepovedane ljubezni, ki je zapolnila bivanjsko praznino dolgoletnega zakona brez čustev, je na čudovit pisateljski način obdelana v četrti zgodbi – Gozdarjevi hčeri. Peta zgodba, Tik ob vodi, se odvija v Združenih državah. Mlademu homoseksualcu dá očim, kleni self-made ameriški bogataš, za njegov rojstni dan nedvoumno vedeti, da pozna njegovo »sramotno« skrivnost, odprti konec zgodbe pa dopušča ugibanje, ali je protagonist zbral pogum za pobeg iz nerazumevajočega družinskega okolja.

Naslovni lik romana Čudežni Feliks je osiroteli najstnik judovskega rodu, čudežni deček z enciklopedičnim znanjem. Okvir njegovega dozorevanja in iskanja identitete, katerega delček v knjigi spremljamo, je dinamična, bogato prepletena pripoved o premožni slovenski meščanski družini v senci usodnih sprememb pred izbruhom druge svetovne vojne.

New York na prelomu osemdesetih in devetdesetih let 20. stoletja. Jindřiška, alias Gin, kot jo kličejo njeni znanci in prijatelji, je ilegalna imigrantka iz Češkoslovaške, ki si vsakdanji kruh služi kot taksistka. Čeprav večinoma vozi ponoči, je ni strah; zdi se, da jo naivnost pred zunanjim svetom celo varuje. A kruta realnost slednjič vdre tudi v Jindřiškin mehurček ...
Iva Pekárková duhovito in nadvse sočno razgrne pred bralca podroben zemljevid newyorških ulic.

Mali John odrašča in se vse bolj zaveda, da je drugačen od drugih, kaj drugačen – on je nenormalen. In sramotno nenormalna je tudi njegova družina: oče ga ne pretepa, mati vozi kolo, vsak dan nosijo čevlje in nihče ne hodi v cerkev. Življenje naplavlja vse več spoznanj, nerešenih vprašanj in dilem in celo tisto vsakdanje se kaže v novi luči.
Bralec svet motri skozi oči fanta, ki išče svoje mesto v družini in družbi in se sooča s problemi identitete.