leksikoni in enciklopedije

Večni koledar papežev je neke vrste čitanka iz zgodovine papeštva, sestavljena pa v obliki koledarja: za vsak dan v letu nam postreže s po eno pripovedjo iz bogate, dvatisočletne zgodovine papežev in protipapežev, od sv. Petra do Benedikta XVI. Njihovo delovanje je vsakokrat umeščeno v zgodovinsko logiko sočasnih tokov (pretežno) svetovnega političnega dogajanja, ki je oziroma kolikor je bilo zgoščeno na večno mesto Rim in italijanski polotok z okolico.

Slovenski gobarski vodnik je nova, razširjena in posodobljena izdaja gobarskega priročnika Naše gobe (2002). Avtorji so izkušeni poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev, sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo.
V uvodnih poglavjih priročnika so napotki za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje gob. Pomembno je zlasti poglavje o značilnostih posameznih rodov in vrst gob ter o natančnem prepoznavanju najdenih primerkov.

Bogdan Novak ni samo plodovit in cenjen pisatelj, temveč tudi navdušen ljubiteljski kuhar. Svoje znanje in izkušnje je povezal s tem, kar je prebral v neštetih domačih in tujih virih, in jih v sodelovanju s Simonom Lenarčičem strnil v priročnik v dveh delih, kakršnega pri nas še ni bilo, pa tudi v tujini bi mu težko našli enakega.

Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življenja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poimenovano izgine iz naše zavesti.

Splošni religijski leksikon je prvi tovrstni leksikon v Sloveniji in je zasnovan brez vrednostnih ali ideoloških sodb in stališč. Leksikon je rezultat večletnega sodelovanja številnih strokovnjakov s področja religiologije; zajema svetovne religije v celoti (od animizma, šamanizma preko velikih monoteističnih religij in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteričnih in alternativnih verovanj), pojasnjuje temeljna mitološka imena božanstev, verske obrede, religijske realije in pojave vsakdanje sakralnosti (praznike, liturgijo, cerkveno posodje, oblačila, romanja).

Slovar je namenjen vsakomur, kogar zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede referendum, interpelacija, invazija in kateri so njihovi pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, ki pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile.

Knjiga je prevod in priredba leksikona Imenik klasične starine. Mitologija, istorija, umetnost Vladeta Jankovića. Prinaša več kot 900 osebnosti iz mitologije, zgodovine in umetnosti antičnega sveta: bogove in junake, državnike in vojskovodje, filozofe in znanstvenike, književnike in umetnike ter druge zanimive osebnosti.

Ime je beseda (ali več besed), ki se uporablja za določevanje posameznega človeka, torej za razlikovanje posameznika od drugih ljudi. Uporabljamo ga za klic, s katerim se vzpostavi stik. Človeka spremlja od zibelke do groba, določuje pa ga tudi še po smrti. Ime je torej človekovo prvo in nemalokrat celo edino imetje.

V knjigi Vse o imenih v Sloveniji je na več kot 1000 straneh razloženih več kot 12.000 ali skoraj dve tretjini vseh v Sloveniji uradno zapisanih imen, od tega več kot tretjina prvič ali prvič pravilno. Vsako ime ima svoj opis, bodisi v obliki geselskega sestavka (teh je kar 4292) bodisi v obliki polgesla (tj. gesla z zelo kratkim, jedrnatim opisom – teh je več kot 8500). Svoj opis ima tudi več sto starih imen, od najzanimivejših že pozabljenih staroslovenskih do nedavno izumrlih.
Imena torej niso bila nabrana kar tako, z vseh vetrov, temveč so bila večinoma vzeta s seznama imen državljanov Slovenije, ki so imeli na zadnji dan leta 2007 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, upoštevana pa so bila tudi še povsem nova imena, ki so se pojavila do vključno leta 2010, in imena, ki po letu 1994 niso več uradno zapisana.

V knjižico so uvrščena izbrana (»naj«) imena iz knjige Vse o imenih v Sloveniji. Nekateri odstavki v opisih so izpuščeni ali okrajšani, vodilke pa kažejo k imenom in prilogam, ki jih najdete v knjigi Vse o imenih v Sloveniji.
»Naj« imen je trideset, petnajst ženskih in petnajst moških, zakaj jih je avtor označil za »naj«, pa boste izvedeli iz uvodnih strani knjižice, kjer je pregledno zapisano, kaj kako ime uvršča med najbolj priljubljena, najpogostejša, najstanovitnejša, najznačilnejša ali pa najznamenitejša.

Drevesa in grmi Jadrana so prva knjiga pri nas, v kateri je predstavljeno izjemno bogastvo drevesnih in grmovnih vrst vse vzhodne jadranske obale od Trsta prek Slovenije, Hrvaške z Istro, Kvarnerjem, Dalmacijo in otoki pa vse do Črne gore. V njej je predstavljenih 126, s krajšimi omembami ali fotografijami pa skoraj 200 domačih in tujih, pogosto malo znanih vrst toplih obmorskih predelov. Več kot 900 fotografij prikazuje drevesa na zanje značilnih, pogosto prepoznavnih nahajališčih v naravi ali mestih vzdolž vse jadranske obale, slike značilnih podrobnosti pa omogočajo lahko prepoznavanje vrst.