naravoslovje

Delo, ki ga je avtor podnaslovil Biografija raka, predstavlja tega »kralja vseh bolezni« na prav tak – biografski – način. Avtor ne občuti raka kot nekaj, temveč kot nekoga. S to knjigo prodira v sam um te bolezni, v njeno vedenje, v njeno temno veličino. Poseže v začetke zgodovine naše civilizacije, ko so pradavni zdravniki glede te bolezni zapisali, da »zdravila ni«, in spremlja načine zdravljenja ter raziskovanje raka vse do danes, do tarčnih terapij, kombiniranega zdravljenja in predvsem do vse močnejše zavesti o pomenu preprečevanja bolezni. Slikovit in izčrpen zgodovinski prikaz razvoja človeškega razumevanja raka in delno tudi razvoja same bolezni je podprt s številnimi znanstvenimi raziskavami ter bralcu še posebej približan skozi zgodbe posameznikov; tistih, ki so doživeli »čudežno« zdravilo in si bodisi povsem opomogli bodisi si vsaj podaljšali življenje, in tistih, ki so pomembno vplivali na raziskovanje in zdravljenje raka.

Knjigo sestavlja osem vsebinskih sklopov. Prva dva sta namenjena obravnavi naše države kot celote, ostali pa pregledu slovenskih pokrajin z zamejstvom. Z vključitvijo vinjet z različnimi zanimivostmi in podrobnostmi je avtorju uspelo »razrahljati« čisto stroko ter ujeti privlačno ravnovesje med strokovnostjo in poljudnostjo.
Pomembna novost knjige je nova podrobna naravnogeografska členitev Slovenije na pokrajine, ki so v drugem delu knjige tudi sistematično predstavljene. Knjigi daje posebno vrednost tudi bogato kartografsko, grafično in slikovno gradivo, ki ga pri podobnih delih praviloma ne srečamo v tolikšnem obsegu. Poleg tega avtor pri obravnavi posameznih pokrajin poimensko navaja vidnejša slovenska podjetja, čemur se primerljiva geografska dela izogibajo.

V Čudovitem svetu je znani britanski znanstvenik zgoščeno predstavil različne, predvsem naravoslovne tematske sklope, ki naj bi jih vsaj okvirno poznal vsak prebivalec 21. stoletja. Drugače kot desetero prejšnjih Dawkinsovih knjig je ta namenjena predvsem mlajšim bralcem, zlasti tistim, ki še gulijo osnovnošolske klopi ali so že zasedli tiste na nekoliko zahtevnejših šolah. Čudoviti svet je dragocen tudi za njihove starše in vse tiste, ki se v naravoslovje sicer nikoli niso (radi) poglabljali, vseeno pa so si že kot otroci postavljali temeljna vprašanja kot na primer: Iz česa je vse zgrajeno? Kako je mogoče, da se menjavata dan in noč, poletje in zima? Kako je nastal svet in vse drugo? Ali smo sami v vesolju? Kaj je mavrica? Zakaj nas obkroža tako raznovrsten živalski svet? Zakaj se godijo slabe stvari? In še marsikaj podobnega.

Drevesa in grmi Jadrana so prva knjiga pri nas, v kateri je predstavljeno izjemno bogastvo drevesnih in grmovnih vrst vse vzhodne jadranske obale od Trsta prek Slovenije, Hrvaške z Istro, Kvarnerjem, Dalmacijo in otoki pa vse do Črne gore. V njej je predstavljenih 126, s krajšimi omembami ali fotografijami pa skoraj 200 domačih in tujih, pogosto malo znanih vrst toplih obmorskih predelov. Več kot 900 fotografij prikazuje drevesa na zanje značilnih, pogosto prepoznavnih nahajališčih v naravi ali mestih vzdolž vse jadranske obale, slike značilnih podrobnosti pa omogočajo lahko prepoznavanje vrst.

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. »Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali,« pravi sama. Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo.

Sanje ali nočna mora? Že dve stoletji naša pričakovana življenjska doba naraste vsako leto za tri mesece. V bližnji prihodnosti, prej kot si mislimo, bomo lahko živeli petdeset, sto let dlje.
Skupina francoskih raziskovalcev je brez velikih besed odkrivala skrivnosti dolgoživosti. Njen vodja Miroslav Radman nam tu prvič razkriva zgodbo tega odkritja, ki bo zrevolucioniralo človeštvo in mu prineslo upanje, da bomo končno premagali raka.

Čuteča narava je poskus drugačne, alternativne, celostne osvetlitve biološke znanosti, kot smo je vsi vajeni še izza šolskih klopi in izpred stoletij od njenih prvih porodnih krčev. Je pogumen osnutek nove znanosti o življenju, ki (po analogiji s fiziko) še čaka svojega Einsteina, da jo nadgradi iz (newton-)darvinskih temeljev.
Naravoslovna znanost nam že dolgo razlaga, da delovanje živih bitij usmerjajo le refleksi in geni. Naše veselje nad naravo naj bi bilo zato le sentimentalno slepilo in naravoslovje se zdi povsem nezdružljivo s čustvi. Toda v novejšem času se v razumevanju življenja in živih bitij napoveduje revolucija. Prav vodilna znanstvena veda o življenju, torej biologija, namreč začenja odkrivati občutje kot osnovo vsega življenja. Čedalje več dognanj govori v prid temu, da organizme povezuje mogočna sila: občutenje tega, kaj jim dene dobro in kaj škoduje.

Bogastvo znanstvenega izkustva je knjižna izdaja Giffordovih predavanj, ki jih je imel Carl Sagan, eden najbolj izjemnih umov dvajsetega stoletja, leta 1985 na Univerzi v Glasgowu. Ker so bila posvečena ›naravni teologiji‹, je v njih temeljito pretresel svoj znanstveni pogled na večna vprašanja in odgovore, kot jih poznajo in zagovarjajo religije.
Saganova premišljevanja so dragocena tudi zaradi množice vprašanj, s katerimi je svojim slušateljem in svojim bralcem kot kak novodobni Sokrat nalagal razglabljanje o problemih tega in drugih svetov. Iz teh besedil veje odločen nadih njegovih značajskih potez v znanosti, med drugim dokončne duhovne odprtosti za čisto vse trezne poglede na svet, da so le zrasli iz humusa racionalnosti in poštenja, pa seveda dosledne kritike antropocentričnega ›prisvajanja‹ stvarstva: »Naj vas spomnim na osnovno dejstvo, da dihamo odpadne produkte rastlin, rastline pa dihajo odpadne produkte ljudi. To je pravzaprav zelo intimen odnos, ki omogoča naš sleherni vdih.

Deset minut čez šesto, sodeč po nevidni uri na steni. Minuto za minuto dobivajo obliko vedno novi predmeti. V medli svetlobi jutra se mlad patentni uradnik, z glavo, sklonjeno nad pisalno mizo, preteguje na svojem stolu. Že nekaj mesecev je mnogokrat sanjal o času. Njegove sanje so se polastile njegovih raziskav. A sanj je konec. Med številnimi možnimi svojstvi časa, ki si jih je zamislil v nič manj številnih nočeh, se mu zdi eno posebej mikavno. Saj ne, da druga niso možna. Druga bi nemara lahko obstajala v drugih svetovih.

Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate – živali so lahko neverjetno barvite. Zakaj so živali tako različnih barv in kako jim njihova živa barva perja, lusk, oklepa ali kože pomaga preživeti, vam bo razkrila ta čudovita knjiga.
Mlade raziskovalce bodo k branju najprej privabile domiselne izjave o posameznih živalih, ki jih avtor v nadaljevanju razširi s poučno razlago, in mojstrsko izdelane ilustracije – kolaži iz živobarvnega papirja.