E-novice

Knjiga

Miti našega časa

Umberto Galimberti»

prevod: Matej Venier

naslovnica: Vesna Vidmar

format: 160 × 235

strani: 400

vezava: mehka, zavihi

izid: 2011

ISBN: 978-961-241-600-3

razprodano

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«
Tako začenja ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog Umberto Galimberti uvod v knjigo Miti našega časa (I miti del nostro tempo, 2009), v kateri kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje. V prvem delu knjige obravnava Galimberti individualne mite in razkrinkava ustaljene predstave o materinski ljubezni, spolni identiteti, mladosti in starosti, sreči, inteligenci, modi, oblasti, psihoterapiji in blaznosti. Drugi del knjige je posvečen kolektivnim mitom. Zvrstijo se poglavja o tehniki na splošno, o novih tehnologijah, trgu, rasti, globalizaciji, terorizmu, vojni, varnosti in rasi. Galimberti pronicljivo in brezkompromisno obračunava z zmotnimi, globoko zakoreninjenimi predstavami o družbenih pojavih, ki so krinka za manipulacijo s posameznikom in pogosto vir hudega duševnega trpljenja in patoloških pojavov tako pri posamezniku kot v družbi. Avtorja odlikujeta široko poznavanje filozofske, psihološke in družboslovne literature od najstarejših piscev do modernih filozofskih in družboslovnih šol, pa tudi izjemno široka kulturna izkušnja. Pri tem se venomer zavzema za osvoboditev posameznika in njegov vstop v dejavno, polno družbeno odgovorno življenje; tega mu, ne glede na psihološko ceno, lahko omogoči samo pogumen sokratovski obračun s slepili, ki uspavajo sodobnega človeka.

Slovensko izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.

Zapisali so ...

na vrh strani

Galimberti ne pelje bralca lahkotno skozi tekst, ta se ves čas spotika ob protislovjih in bolečinah, ki mu jih avtor pojasnjuje, ga napeljuje na razmišljanje in mu sugerira smeri iskanja rešitev. Padec gospodarske rasti ni katastrofa, je prej priložnost za razmislek, kaj je smisel življenja. V dobi hiperprodukcije predmetov in storitev ni duhovne zvedavosti in skorajda ne povpraševanja po idejah in vrednotah.
Knjiga, ki restavrira starogrški koncept človeka, ki je sposoben najti svoj ritem in polnost v svojem lastnem delovanju.

Bernard Nežmah, Mladina, 3. 2. 2012

Preberite odlomek

na vrh strani

Telesne bolezni poznamo, pri duševnih boleznih imamo nekaj težav, skoraj ničesar pa ne vemo o boleznih duha. Vendar zbolijo tudi ideje: tedaj postanejo toge, obmolknejo, ali pa ugasnejo kot zvezde. Ker pa nam naše ideje urejajo življenje, moramo zanje skrbeti, ne zato, da bi vedeli več, temveč zato, da bi svoje védenje uredili.
Prva stopnja tega urejanja je dvom o nekaterih predstavah, ki so se iz različnih razlogov osebne, kulturne, čustvene ali propagandne narave tako globoko zakoreninile v našem miselnem svetu, da v nas učinkujejo kot hipnotični ukazi: sprejemamo jih brez ugovorov in brez kritične presoje. Pa ne zato, ker bi bili mi sami togi in dogmatični, temveč zato, ker si jih nismo nikoli ogledali od blizu in jih kritično pretresli. Z besedo miti označujemo te ideje, ki jih nikoli ni prepihal veter de-mitizacije.
V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali. Naša zavest potone v blaženo otrplost, v kateri se odrečemo tveganim vprašanjem in pristno sprejemanje resničnosti zamenjamo z globokim spancem.
Vendar se je treba prebuditi iz miru, ki nam ga zagotavljajo naše v mit ovite predstave. Izvor duševnega trpljenja in motenj namreč marsikdaj niso čustva, s katerimi se ukvarja psihoterapija, temveč ideje, ki udobno gnezdijo v naši miselni lenobi in nam ne dovolijo, da bi razumeli svet okoli sebe, še manj pa hitre spremembe v njem. Mediji nas sicer o teh preobrazbah vsak dan sproti obveščajo, vendar nam ne omogočajo kritične presoje, po kateri bi lahko izbrali ideje, ki jih je treba domisliti za razumevanje spremenjenega sveta. In vsi vemo, da je bivanje v svetu, ki ga ne razumemo, najkrajša pot v odtujenost. Razumevanje sveta pa se nam izmika, če premoremo samo nekaj enostavnih idej, ki se jih krčevito oklepamo, da se ne bi izgubili. Tedaj nam grozi, da bomo v svetu navzoči le kot zmedeni, raztreseni gledalci, da bomo izgubili zanimanje zanj, utegne pa se nam celo omračiti duh.
Da bi si zagotovili resnično, dejavno navzočnost v svetu, moramo ponovno preiskati svoje mite, tako individualne kot kolektivne. Podvreči jih moramo kritiki, kajti naše težave izvirajo iz našega življenja, ki od nas zahteva, da ideje, s katerimi si ga razlagamo, negujemo bolj zavzeto kot rane iz otroštva, to dediščino preteklosti.
Beseda kritika izvira iz grškega izraza kríno, ki pomeni »sodim«, »ocenjujem«, »razlagam«. Vsaka presoja, vsaka ocena prinaša krizo idej, ki so doslej uravnavale naše življenje. Te ideje namreč pogosto niso več primerno sredstvo za razumevanje sveta, ki se spreminja tudi brez našega sodelovanja. Kdor nima poguma, da bi se odprl krizi in se odrekel idejam-mitom, ki usmerjajo njegovo življenje, si ne zasluži miru. Tvega, da bo padel v stanje nemira, ko ne bo več ničesar razumel in bo docela izgubil smer.
Morda pa se v svetu ni mogoče prav znajti brez de-mitizacije mitov, ki so bili nekoč učinkoviti, danes pa ne pripomorejo več k razlagi sveta. Morda je nujno radikalno preseči duhovno inercijo in pasivnost uma, se z drzno mislijo osvoboditi zatohlih predstav o svetu in se prepustiti pustolovskemu odkrivanju novih idej, ki jih ne bomo zavrgli že ob rojstvu, temveč se bomo ob njih pozorno zadržali. Ideje so namreč krhke kot kristali, včasih pa nam s svojo močjo porušijo ustaljeni način mišljenja.
Pri tem ne gre vedno za »jasne in razločne ideje«, o katerih je govoril Descartes; pogosto so v igri zgolj zametki razlag, ki pa vendarle omogočijo umu, da razširi svoja obzorja, nam pa, da postanemo strpnejši, bolj razumevajoči in s tem bolj odprti do življenja.

© Modrijan založba, d. o. o., 2011

_______

VSEBINA

UVOD

INDIVIDUALNI MITI

I. MIT O MATERINSKI LJUBEZNI

1. Ambivalenten značaj materinske ljubezni kot posledica osebnostnih protislovij

2. Osamljena materinskost, zaprta v družinski krog

II. MIT O SPOLNI IDENTITETI

1. Spolna identiteta med naravo in kulturo

2. Spolna identiteta med naravo in tehniko

3. Heteroseksualnost in homoseksualnost: nejasne meje med pravilom in odklonom

4. Prvenstvo osebnosti pred spolom

III. MIT O MLADOSTI

1. Kulturni dejavniki, na katerih temelji mit o mladosti

2. Freudova in Jungova razmišljanja o starosti

3. Fenomenologija starosti

4. Starost in moč značaja

5. Starost in resnica o ljubezni

IV. MIT O SREČI

1. Utopija sreče

2. Izkušnja sreče

3. Mera za srečo

4. Sreča kot samouresničitev

V. MIT O INTELIGENTNOSTI

1. Mnoštvo inteligentnosti

2. Prikrivanje inteligentnosti

3. Računalniška inteligentnost

4. »Polna zavest in prištevnost«

5. Inteligentnost prihodnosti

VI. MIT O MODI

1. Simbolni pomen oblačil

2. Biološki in etnični pomen oblačil

3. Družbena vloga oblačil

4. Zapeljivost oblačil

5. Gospodarski pomen mode

6. Vsemogočnost mode

7. Moda in igre družbe

8. Moda in igre identitete

9. Moda in razdrobljeni čas

10. Vzori, ki jih ponuja moda, in njihov vpliv v družbi

VII. MIT O OBLASTI

1. Maske oblasti

2. Oblast in nadzor nad idejami

3. Menedžer: oblast brez duše

4. Oblast voditelja in njena patologija

VIII. MIT O PSIHOTERAPIJI

1. Medikalizacija človekovega bivanja

2. Pomoč zdravil

3. Pomoč psihoanalize

4. Usodna ranljivost človeka

5. Filozofska praksa

IX. MIT O BLAZNOSTI

1. Blodna pota psihiatrije

2. Blaznost in peripetije psihiatričnih diagnoz

3. Dilema psihiatrije: naravoslovna ali humanistična veda?

4. Fenomenološka psihiatrija, slušne in vidne podobe

5. Fenomenološki pogled v brezno depresije

6. Bolezen Zahoda

7. Blaznost kot človekova usoda

KOLEKTIVNI MITI

X. MIT O TEHNIKI

1. Tehnika kot pogoj za človekov obstoj

2. Grški svet in prvenstvo narave pred tehniko

3. Moderna doba; prvenstvo znanosti in tehnike pred naravo

4. Sprevračanje sredstev in ciljev

5. Zaton politike v dobi tehnike

6. Nemoč etike v dobi tehnike

7. Antropološka preobrazba v dobi tehnike

8. Sprememba našega načina mišljenja in čutenja

XI. MIT O NOVIH TEHNOLOGIJAH

1. Skupinski samogovor in izenačevalni učinek

2. Sprevračanje odnosa med človekom in svetom

3. Učinek kodiranja

4. Antropološka preobrazba zaradi novih komunikacijskih sredstev

5. Negativni učinki informatike v šolah

6. Psihopatologije interneta

7. Psihopatologije prenosnega telefona

8. Nadzor nad prihodnostjo

XII. MIT O TRGU

1. Racionalnost trga: od simbolne menjave do menjalne vrednosti

2. Personifikacija posameznika in načelo izenačenosti

3. Omejitev osebne svobode na svobodno izbiro vloge

4. Popredmetenje človeka in dokončna neizvedljivost revolucije

5. Na obrobju trga: revščina

6. Onkraj trga: utopija prihodnosti

XIII. MIT O RASTI

1. Rast kot neskončen proces

2. Samoomejevanje rasti in preobrazba koncepta dela

3. Trg zaupnosti

4. Svet dela in svet življenja

5. Od ekonomije rasti k ekonomiji za človeka

XIV. MIT O GLOBALIZACIJI

1. Ekonomsko bogastvo in premoč tehnike kot temelj zahodnih vrednot

2. Izvoz zahodnih vrednot in trg sovraštva

3. Terorizem kot odgovor na globalizacijo zahodnih vrednot

4. Vsiljevanje zahodnih vrednot, ravnodušnost in duševna lenoba množice

XV. MIT O TERORIZMU

1. Globalizacija

2. Simbolni izziv

3. Tesnoba nepredvidljivega

XVI. MIT O VOJNI

1. Estetika vojne

2. Krutost vojne

3. Svetost vojne

4. Sveta vojna

5. Molk Boga

XVII. MIT O VARNOSTI

1. Negotovost človekove usode in sredstva proti njej

2. Negotovost zaradi terorizma

3. Negotovost, ki jo povzroča globalizacija

4. Svet življenja in svet zakonov

5. Svet življenja in svet tehnike

6. Cena civilizacije in vklenjenost duše

XVIII. MIT O RASI

1. Lažni mit o narodnosti in kulturni identiteti

2. Izziv večkulturnosti

3. Tujčeva prošnja

4. Strah pred drugačnostjo

5. Resnični vzrok za rasizem

6. Toleranca, ki jo vsiljujeta trg in tehnika

7. Vzgoja v kulturnem relativizmu

8. Vzgoja v duhu bratstva

Poglejte tudi

na vrh strani

Grozljivi gost: nihilizem in mladi »

Umberto Galimberti »

Grozljivi gost je lucidna filozofsko-psihološka analiza današnje mladine in vseh pojavov, ki jih povezujemo z njo, predvsem nihilizma, ki je rdeča nit tega dela, razvrednotenja vrednot, relativizma današnjega sveta, čustvene nepismenosti, uniformiranosti, brezbrižnosti, drog, depresije in nevroz, neangažmaja itn. Galimberti je zelo oster in kritičen, vendar ne moralizira, ne krivi mladih samih, temveč skuša bralcu pokazati družbeni kontekst. Vse podkrepi še s citati znanih filozofov in drugih avtorjev (Nietzsche, Heidegger, Hegel, Freud …).

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.