otroške knjige

Odrske pripovedke so izčrpen priročnik za lutkovno ali igralsko uprizoritev treh pravljic, ki jih je Eka Vogelnik priredila v dramska besedila.
V knjigi so zbrane Levstikova pravljica Kdo je napravil Vidku srajčico, sodobna pravljica Marije Vogelnik O deklici, ki je prehitro rasla ter koroška ljudska pripovedka O miški, ki si je trebušček raztrgala. Predstavljene so najprej s celotnim besedilom pravljice, sledijo kratki ilustrirani prizori iz zgodbe in dramsko besedilo, na koncu pa še nabor pesmi iz predstave z notami in akordi.
Knjigi je priloženo še papirnato namizno lutkovno gledališče za igranje doma in kot pomoč mentorjem in mladim igralcem pri vajah.

Kdo so vsi ti dinozavri, ki topotajo na sobotni dinorendaj, na zabavo brez meja? Odraslim se morda zatakne pri imenih, otroci pa jih dobro poznajo: pterodaktil, ultrazaver, diplodok, majazaver, pentaceratops, brahio-, ankilo-, maja-, alo-, super-, plezio-, tiranozaver in še in še je teh prazgodovinskih junakov, ki so se na svoji divji zabavi, na kateri ni manjkalo niti ognjemetov, tako utrudili, da ...

Cathy Dunn je vedela: če starki ne bo dajala kovancev, jo bo čarovnica začarala v kuščarja. Ali v kozo. Ali pa v pajka, tako majčkenega, da jo bo mama pohodila. A nekega dne je vseeno sklenila, da ji ne da svojega centa – in še istega dne je dobila vročino.
Cathy je samo eden izmed mnogih otrok, ki so s starši prišli v New York, iskat boljše življenje. Tu imamo potem še gospoda Keplika, »vžigalkarja«, ki gradi mojstrovine iz vžigalic; pa Noreen Callahan, ki jo je sram delati v smrdljivi očetovi ribarnici; in poleg drugih celo posebnega Božička, ki obdaruje judovske otroke za njihov praznik!

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah.

Glavna junakinja zgodbice je radovedna in trmasta miška Tinka. Nekega dne se odpravi na pot v vas, in to kljub svarilom Sonca, naj nikar ne hodi k ljudem, kajti tam preži nanjo veliko nevarnosti. In res jo že v prvi hiši, kamor se prikrade, napade velik tigrast maček. Vsa prestrašena in s polnimi žepi hrane se mu le izmuzne, potem pa sreča starega mišona, ki ji z zvijačo pobere vso hrano in jo za povrh prepusti tropu mačk ...

Rdeče, modre, rumene, zelene, oranžne, vijoličaste, rožnate – živali so lahko neverjetno barvite. Zakaj so živali tako različnih barv in kako jim njihova živa barva perja, lusk, oklepa ali kože pomaga preživeti, vam bo razkrila ta čudovita knjiga.
Mlade raziskovalce bodo k branju najprej privabile domiselne izjave o posameznih živalih, ki jih avtor v nadaljevanju razširi s poučno razlago, in mojstrsko izdelane ilustracije – kolaži iz živobarvnega papirja.

Princ kmalu po rojstvu postane sirota – mati kraljica umre, oče kralj, ki se poroči z drugo žensko, nima časa zanj, mačehi pa je otrok odveč, saj ogroža njen položaj. Tako princ, ki odrašča v odtujenem okolju, brez človeške topline, brez ljubezni, s siceršnjim materialnim blagostanjem, zraste v ledenega, čustveno pohabljenega in krutega človeka. Skrbijo ga le njegove lastne potrebe, ki morajo biti v hipu zadovoljene.

Živali iz Gmajnice so v nevarnosti. Ljudje s svojimi rušilnimi stroji krčijo njihov bivalni prostor. Ko je uničen zadnji vodni vir, se znajdejo pred težko odločitvijo, da zapustijo svoje domove. A kako naj Jazbec, Lisjak, Sova, Krastača, Krt, Jež, Fazan, Podlasica, Zajec, Gad, Postovka in drugi zapustijo Gmajnico, in še pomembneje – kam naj gredo? Po nasvetu Krastače se odločijo za potovanje v Park belega jelena, naravni rezervat, v katerem je »vse rezervirano za naravo« in kjer za varnost živali skrbi »posebna pasma ljudi, ki se imenuje naravovarstvenik«.

Ta prisrčna slikanica za otroke, ki imajo radi pingvine, je nekaj posebnega še posebej zato, ker je resnična. V živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku sta se leta 1998 našla in zaljubila pingvina Roy in Silo. Ko je njun skrbnik Rob Gramzay opazil, da sta v gnezdo položila kamen, posnemajoč druge pingvinje parčke, ki v gnezdih grejejo jajca in se pripravljajo na zarod, jima je sklenil pomagati.
Avtorji, profesor asistent psihiatrije na univerzah Columbia in Cornell Justin Richardson, pisatelj Peter Parnell in ilustrator Henry Cole, so s to sicer nadvse preprosto knjižico – kaj je lahko preprostejše od ljubezni – očitno dregnili v bolečo točko ameriške homofobije: slikanica In s Tango smo trije ima namreč v ZDA prav neverjeten rekord.

Radovedni vrabček Čivi želi spoznati Srce Slovenije. Obišče devet zanimivih krajev – Vače, Moravče, Lukovico, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Šmartno, Radeče, Zagorje in Litijo – in na poti spozna nove prijatelje, ki mu pripovedujejo že skoraj pozabljene zgodbe iz teh krajev ter predstavijo stare običaje in druge zanimivosti.