politika

Vélika recesija, ki se je začela leta 2007, traja že štiri leta, njenega konca pa še ni na vidiku. Kakih 24 milijonov Američanov je brezposelnih ali neustrezno zaposlenih, ob sedanji stopnji ustvarjanja delovnih mest pa normalna raven zaposlenosti ne bo dosežena še do konca desetletja. To je tragedija. Naj jo kar tako sprejmemo?
»Ne!« jasno odgovarja ameriški ekonomist in nobelovec Paul Krugman v svojem pozivu ›k orožju‹: take situacije poznamo in vemo, kako jih rešiti; za ukrepanje nam manjka samo politična volja.

Knjiga Mussolinijevi poslednji dnevi, ki se uvršča med zgodovinopisno branje, je več kot le to: njen avtor, vodilni francoski zgodovinar fašizma Pierre Milza, nam v njej ne podaja le pričevanja o zadnjih dneh fašistične diktature, ko je novi režim brezkompromisno obračunal s starim, temveč nam razgrne tudi okoliščine eksekucije Duceja, njegove metrese in hierarhov Socialne republike, ki vse do današnjega dne še niso pojasnjene v celoti. Je bil Mussolinijev pravi eksekutor Luigi Longo, ena vodilnih figur na čelu Italijanske komunistične partije? Je Mussolinijevo eksekucijo odredil Winston Churchill? Kako in kam so izginile ogromne vsote denarja, ki so jih Mussolini in njegovi hierarhi ob svojem begu odtujili iz državnih blagajn? In še bi lahko naštevali.

Finančna straža, dandanes bi jo postavili med carino in finančno policijo, je med obema svetovnima vojnama in neposredno po njej spadala v pristojnost finančnega ministrstva v Beogradu ter njemu podrejene finančne direkcije v Ljubljani. Bila je uniformirana in oborožena, z nekaj prvinami vojaške organiziranosti. Poslovanje teh mož pri nas je potekalo v slovenskem jeziku, izjemoma v srbohrvaščini. Opravljali so naloge, povezane z zagotavljanjem državnih prihodkov – od tako imenovanih posrednih dajatev, od užitnine (današnje trošarine) do predmetov državnega monopola.

Knjiga Skrivni Wojtyła je raziskava o mehanizmih delovanja Vatikana v času pontifikata Janeza Pavla II. in o (političnih) vzgibih, ki so botrovali njegovi nagli beatifikaciji (za blaženega je bil razglašen 1. maja 2011). Avtorja najprej podrobno razčlenita bleščečo javno podobo papeža, po čigar smrti so množice na Trgu svetega Petra zahtevale »takojšnje svetništvo«, in se vračata k pripovedi, vredni največjih mojstrov srhljivk.
V prvem delu pripovedujeta o poljskem duhovniku Karolu Wojtyłi, njegovem kariernem napredovanju v cerkveni hierarhiji in neskončnih bojih s poljskimi povojnimi oblastmi. Njegovo pot spremljamo v vatikanske palače, podoživimo nepojmljivi atentat na papeža in odkrivamo raznovrstne zveze Janeza Pavla II. z odporom proti komunističnemu režimu.

»Špicelj nima imena, ne očeta in matere. Izobčenec je, ki se je po lastni volji izključil iz človeške družbe, da bi služil zlu, v imenu katerega napada samo bistvo človeka.«

Špicelj je – če parafraziramo češkega literarnega kritika – mešanica pustolovskega romana, zgodovinopisja, ki bogato črpa iz arhivskih virov, humoristično obarvanih spominov, kingovske grozljivke o pošastih pod površjem vsakdanjosti, besnega pamfleta, političnega manifesta in recimo še junaške legende. Knjiga prikazuje življenje čeških disidentov (v njej nastopa tudi Václav Havel in vrsta drugih disidentov) in perfidno delovanje tajne policije. Avtor pripoveduje o svojih disidentskih izkušnjah v letih od 1982 do 1989, do padca komunizma.

Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, v študiji Razkroj oblasti (La dissoluzione del potere: il Partito comunista sloveno ed il processo di democratizzazione della Repubblica, 2007) obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.

Avtor knjižne uspešnice Vatikan, d. d., raziskovalni novinar Gianluigi Nuzzi, se je v svoji najnovejši knjigi lotil slabo raziskanega področja: razraščanja kalabrijske mafijske združbe 'ndrangheta v severni Italiji.
Industrializirani sever Italije je eno najbogatejših območij na svetu, vendar se zdi, da ga tare tiha, zahrbtna, neozdravljiva bolezen. 'Ndrangheta, mafija iz nerazvitih pokrajin Lokrida in Aspromonte na jugu italijanskega škornja, se je trdno zasidrala v okolici Milana. Gre za kriminalno združbo, o kateri je zaradi njenega skrajno konspirativnega delovanja malo znanega.

V tem zborniku objavljena besedila Noama Chomskega prinašajo prerez njegovega strokovno-znanstvenega, publicističnega in aktivističnega delovanja zadnjih 50 let. Izbor je skušal zajeti čim več področij, na katerih se je Chomsky uveljavil in postal svetovna avtoriteta: v njih premišljuje o lingvističnih, psiholoških, moralno-etičnih, svetovnonazorskih, medijsko-propagandnih in gospodarsko-političnih vprašanjih.
Daleč največ ostrine je v besedilih, s katerimi Chomsky biča uzakonjene nepravilnosti v delovanju ameriške uradne politike. S srhljivo natančnostjo razgalja etično vprašljivo delovanje moderne (ameriške pa tudi svetovne) politike v 20. in 21. stoletju.

Videti je, da se je v dvajsetih letih samostojne Slovenije že izrisal osamosvojitveni mit z vsemi zmagovalci in poraženo JLA. Pripoved rezervnega podpolkovnika Janeza Lesjaka, ki je bil v teh kritičnih in za Slovenijo usodnih dneh na čelu štabov in enot teritorialne obrambe v Ljubljanski pokrajini, tega mita ne gradi. Njegovi spomini pojasnjujejo marsikateri dogodek v osrednji Sloveniji, a brez vehemence zmagovalca.

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.