romani

Roman prikazuje odločilni trenutek v Esterinem življenju, ko se nenadoma povežeta sedanjost in preteklost. Po dvajsetih letih se v njeno življenje nepričakovano vrne Lajos, s katerim jo je nekdaj povezovala strastna ljubezen – vse dokler se ni poročil z njeno mlajšo in lepšo sestro Vilmo. Od takrat je Estera živela skromno, a mirno življenje, ki ga zdaj ponovno razburka Lajosev prihod.
Poleg vprašanja, zakaj je sploh prišel, Estero muči tudi vprašanje, ali se je v tem času kaj spremenil. Njegov značaj, ki ga spoznavamo ob njenem spominjanju dogodkov iz preteklosti, je namreč zelo poseben.

Modrijanov promocijski popust –20 % do srede, 19. junija 2013, do 14. ure.

Prosim, pazi na mamo je zgodba o skrivnostnem izginotju in neuspešnem iskanju ostarele matere, zgodba o družinskih vezeh, nasprotjih med generacijami, med sodobnostjo in tradicijo, mestom in podeželjem, predvsem pa o premostitveni moči ljubezni. Je tankočuten portret preproste, a značajsko močne ženske, ki nas spomni na to, kako v vsakdanjem življenju pogosto pozabljamo na dragocene, nenadomestljive ljudi in se šele ob njihovi izgubi zavemo, koliko so nam pomenili.

Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov, se osamosvoji in zaživi povsem nepričakovano življenje. Že začetek novega dela priča o podobni strukturi: na zabavi oglaševalskega mogotca se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Takšen začetek pa priča še o nečem – roman je začinjen z neprikrito ironijo, ki ne prizanaša ne tistim na vrhu ne njihovim žrtvam. In ki je, kot bi lahko sklepali, le hrbtna stran patetike in sentimentalnosti, s katerima avtor barva druge robove pripovedi.

Zadušljivega poletja 1944, nedolgo pred iztekom vojne, v judovskem predelu mesta Newark izbruhne epidemija otroške paralize. Bolezen od petdesetih let prejšnjega stoletja obvladujemo s cepivom, takrat pa je bilo njeno razdejanje podobno učinkom kuge. Roth v družinsko okolje tesno povezane mestne skupnosti in zatem v gorski poletni otroški tabor v gorovju Poconos postavi svojega protagonista, triindvajsetletnega Buckyja Cantorja, po poklicu športnika, po značaju pa požrtvovalnega poštenjaka.

Buell Quain je mlad ameriški antropolog, ki v Braziliji preučuje indijanska plemena in leta 1939 v skrivnostnih okoliščinah naredi samomor. Na svoje bližnje naslovi poslovilna pisma, v katerih navaja različne razloge za svoje dejanje: nekaterim sporoča, da je zbolel za strašno boleznijo, in drugim, da ga je do kraja potrlo ženino varanje z njegovim lastnim bratom – pri čemer ni bil niti poročen niti ni imel brata.
Pol stoletja kasneje se novinar, ki je tudi glavni pripovedovalec zgodbe, odloči, da bo nepojasnjenemu dogodku prišel do dna. Buellova zgodba ga povsem prevzame, in ne da bi to nameraval, se skoznjo sooča tudi z lastno preteklostjo, ki jo zaznamuje zapleten odnos z očetom.

Mozaični roman se z dvanajstimi zgodbami vrti okoli problematičnega najstnika Simona, nesramnega, zvitega, potuhnjenega, izkoriščevalskega mulca iz dobro situirane družine. Troublemakerja torej in meščanskega razvajenca, a se izkaže, da tudi njegove kmečke korenine po materini strani niso zanemarljive. Bralec iz zgodbe v zgodbo vse globlje prenika v Simonov lik in okolje, iz katerega izhaja, čeprav o njem nikoli ničesar ne izve iz »prve roke«. Njegova podoba se kot kakšna sestavljanka gradi iz pripovedi ljudi, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo.

Iz deževne Anglije na sončni Krf, iz vile v vilo, iz pustolovščine v pustolovščino – ob spoznavanju zelo svojevrstnih značajev; rajsko lepega okolja in njegovih očarljivih prebivalcev, med katere spadajo tudi tisti iz živalskih vrst; prirejanju obiskov in praznovanj; plavanju v čisti vodi; čolnarjenju, lovu, brenkanju na kitaro … Zveni kakor izlet po domišljiji nadvse ustvarjalnega otroka, pa vendar se je zares zgodilo: v avtobiografiji Moja družina in druge živali je Gerald Durrell opisal obdobje petih let, ki jih je z družino preživel na Krfu. Zakaj na Krfu? Ker je bilo treba pobegniti iz hladne, deževne, depresivne Anglije. In zakaj iz vile v vilo? Če v majhno vilo povabiš kopico gostov, ki bodo tam preživeli več tednov, je pač jasno, da ti ne preostane drugega kot selitev v večjo vilo.

25-letnik ima dva prijatelja.
Dobrega in slabega.
Potem ima še brata, ki ni najbolj simpatičen.
Ko ga ta brat premaga pri kroketu, se mu življenje sesuje.
Naiven.Super. je preprosta zgodba o zelo zapletenih stvareh.

»Nemogoče – to je refren mojega življenja.«

Roman Tesla, portret med maskami je žanrsko sinkretična literarizirana biografija Nikole Tesle, saga, spletena iz različnih diskurzov – zasebnega in javnega, kolektivnega in individualnega, stvarnega in fikcijskega. Roman s tem naslovom je izšel leta 2008 kot trilogija, katere prvi del Tesla, Mladost je izšel kot samostojna knjiga leta 2006, drugi in tretji del, Amerika in Novo stoletje, pa sta bila v tem romanu objavljena prvič.
Avtor pravi: »Ta knjiga je bila moj vsakodnevni sopotnik najmanj šest let (od 2000 do 2008). Je proizvod večletnega učenja in pozabljanja. S sabo sem jo nosil povsod, kamor sem šel. Pisal sem jo v Beogradu, Worcestru, Bostonu, na Krfu, v Bocvani, na Kubi. Trudil sem se upoštevati kronologijo, razen v redkih primerih, ko sta dramska in poetska logika neprizanesljivo vsilili svojo avtoriteto.«

Po knjigi SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ Borut Golob ponovno zadaja udarec, vreden slovesa, ki si ga je pridobil s prvencem: v slogu je moč, bi lahko rekli, še posebej, če te pripravi do krohota. Pri čemer gre vseskozi za smrtno resne reči.
Glavni junak, notorični brezposelnež, mrtvohladno secira – še preden obglavi! – prav vse, kar se znajde na njegovi poti: svojo drago, ki je, nezanemarljivo, humanitarna delavka; njenega sodelavca in njene starše; najboljšega družinskega prijatelja, ki je tudi intimni prijatelj, a le z drugo polovico družine (glavni junak je notorični brezposelnež, a nikakor notorični peder); diplomatsko plodne Habsburžane; bivšega sošolca, nekdanjega arestanta in zdaj uspešnega biokmeta; zavod za nezaposlovanje, new age, dnevno politiko, celo knjigo, ki ima, sumljivo, nekaj s smrekami in lesom nasploh, pa še kaj.