E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Knjiga o sreči »

Nina Berberova »

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.
Ta roman je resnično brez zatona ›sreče‹, ki jo Vera premočrtno išče vse svoje življenje, čeprav nam daje kar s prvim stavkom vedeti, da je njena dejanska sreča že ›zatonila‹. Tridelna zgradba besedila ustreza postajam na poti tega iskanja. Idilični začetek nam odpre pogled v čase in kraje neskončnih možnosti, razkošno življenje v meščanski družbi na vrhuncu njenega samozavestnega kozmopolitizma v zrelih letih ruskega imperija.

več »

Pinjar »

Amrita Pritam »

Roman govori o položaju žensk ter hkrati predstavlja družbene razmere in burno, nasilno dogajanje po ločitvi držav, ob kateri je umrlo okrog milijon ljudi. Glavna junakinja Puro je hindujsko dekle, ki se pripravlja na poroko z Ramchandom iz bližnje vasi. Vendar je ne dočaka, ker jo prej ugrabi Rashid, mladenič iz muslimanske družine, ki je že več rodov v sporu z njeno. Ugrabitev je maščevanje za dejanja prednikov; Rashid jo izpelje po ukazu sorodnikov, vendar do Puro ni nasilen niti nespoštljiv, saj mu je dekle všeč. Ona pobegne domov, a je starši iz strahu ne sprejmejo nazaj. Zato se vrne k Rashidu, rodi njegovega otroka in se počasi sprijazni s svojo usodo, novo (muslimansko) vero in novim imenom – Hamida.

več »

Tole zdaj »

Zoran Hočevar »

Hočevarjev roman Tole zdaj je, kot pravi pisatelj, poročilo o »tem zdaj«, o razmerah v današnjem svetu, predvsem pa o tem, kaj se godi okoli njega, kaj vse ga moti in ovira, tačas ko sestavlja svoj raport. Obenem ima pisatelj, kot sam pravi, tudi ta problem: tokrat se je prvič znašel v vlogi pripovedovalca in osrednjega junaka, pa je potemtakem dolžan razviti lasten literarni jezik. Kar ne bo lahko, saj se, ko je med ljudmi, izraža z besedami oziroma se pogovarja le tedaj, ko je zares kaj intrigantnega na programu. A pisatelj, če bi rad bil čitan, pravi, bi moral ja že zdavnaj prakticirati svoj jezik, zanj značilen, in tekoč obenem: »Iz potrebe po osebnem slogu sem stvaritev pisal malone v verzih, ritmizirano, vendar s preobiljem tujk in nizke govorice.«

več »

Pokliči me po svojem imenu »

André Aciman »

Poletje. Morje. Sonce. Sladoled. Sprehodi. Kolesarjenje. Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.
To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …
Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem.

več »

Vzporedna ulica »

Fernando Vallejo »

Roman Vzporedna ulica spada v serijo romanov kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja, ki imajo avtobiografski pečat. Ta je očiten, čeprav avtor to zanika. Dogajanje romana je postavljeno v Barcelono, kjer se ostareli pisatelj udeležuje velikega knjižnega sejma, na katerem je njegova domovina Kolumbija častna gostja. Osupljiva zgodba o zadnjih dneh kolumbijskega pisatelja, ki se prebija skozi labirint svojega spomina, medtem ko se sprehaja po barcelonskih ulicah, je pravzaprav izjemno nenavaden roman.

več »

Drevo brez imena »

Drago Jančar »

Drevo brez imena je pripoved o človeku, ki se mu spodmaknejo tla pod nogami. Arhivar Lipnik zavzeto raziskuje dokumente o vojnih strahotah in erotičnih dogodivščinah. Pri tem kot zgodovinar zapolnjuje vrzeli v arhivskem gradivu, kot moški z domišljijo pa nadgrajuje erotične prizore. A njegovo zanimanje se razraste čez običajne meje, tako da izgubi občutek za prostor in čas. Njegov spomin začne naplavljati dogodke iz preteklosti, ne da bi jih opremljal z datumi. Kmalu ne ve več, kaj iz preteklosti ga v resnici zadeva in kaj ne.

več »

Permafrost »

Andrej E. Skubic »

Upokojeni častnik izraelske vojske Avishai Bronfman – včeraj mu je umrl oče, in danes ga je iz Rusije poklicala bivša žena – med raziskovanjem podatkov za družinsko drevo naleti na dosje, ki ga je o njegovem dedu Levu zbrala izraelska varnostna služba. Osupne ga del, posvečen Marku Potokarju iz Slovenije, učitelju kemije z uničenim zakonom in težavnimi odnosi s sinom. Včeraj mu je umrl oče, in danes ga je iz Rusije poklicala bivša žena ... in mu povedala o pustolovščini, v katero je bil njegov oče vpleten, ko je ob koncu druge vojne kot mlad partizan med spremljanjem člana ruske misije na tajajočem se ledeniku našel zmrznjeno truplo iz bronaste dobe. Truplo so prepeljali v ZSSR, kjer ga je kasneje prevzel genetski inštitut v Moskvi. Potem je skrivnostno izginilo, njegove sledi pa vodijo v Izrael ...

več »

Tesla, portret med maskami »

Vladimir Pištalo »

Romana Tesla, portret med maskami, ki velja za »najprepričljivejšo biografijo edinega gromovnika med ljudmi«, ni mogoče umestiti med biografske romane. To je nenavadna pripoved o zelo nenavadnem človeku, umetniška upodobitev, ki skozi tri poglavja, Mladost, Amerika in Novo stoletje, odstira in osvetljuje notranji svet genija.
Literarni lik Nikole je postavljen med številne druge literarne like tako, da ga spoznavamo skozi njegove misli, občutja, strahove in zablode, uspehe in neuspehe, vzpone in padce, predvsem pa skozi samoto, osamljenost, to njegovo najvztrajnejšo sopotnico. Dogodki iz resničnosti so samo izhodišče za številne ekskurze v iracionalno in nadrealno.

več »

Radosti in dnevi »

Marcel Proust »

Proustov prvenec Radosti in dnevi (Les plaisirs et les jours, 1896) je vsebinsko in oblikovno zelo raznolik: poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških »portretov slikarjev in skladateljev« v rimanih aleksandrincih.
Sodobniki so zbirko, v katero je petindvajsetletni avtor uvrstil mladostna dela – »pene na razburkanem življenju, ki se zdaj umirja« – sprejeli z blagim posmehom, kot delo diletanta, prikupno otročjega salonskega leva.
Beremo jo lahko kot zastrto avtobiografijo, umetnikov mladostni portret. Še jasneje kot Proustov zasebni psihološki profil pa se v zbirki izrisuje njegov pisateljski razvoj. To je eno tistih mladostnih del, v katerih je kljub začetniški okornosti – ali pa ravno zaradi nje – mogoče uzreti kal nečesa velikega.

več »

Kakor poti v megli »

Burni dnevi Otta Grossa

José Morella »

Osrednji lik romana je Otto Gross, avstrijski boem, anarhist, utopični mislec in prezrt psihoanalitik, ki je v začetku 20. stoletja deloval tudi v sloviti komuni v švicarskem zdravilišču Monte Verità. O njem želi scenarist Llerandi posneti dokumentarni film, zato iz rodne Španije odpotuje v Gradec, na Dunaj in v Berlin, da bi sledil Grossovemu življenju, poiskal sorodnike in ljudi, ki so ga poznali, in na podlagi zbranega gradiva ustvaril film o osebi, ki ga navdušuje. Najpomembnejšo pričevalko, osemdesetletno Lise, vnukinjo Otta Grossa, najde kar blizu svojega doma. Llerandi in Lise, ki zdravi svoje travme s stikom z zemljo – iz gline izdeluje lončenino – sta plod literarne domišljije in delujeta kot pola notranjega monologa.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.