E-novice

romani

Razvrsti po: datumu objave abecedi

Gospa Marta Oulie »

Sigrid Undset »

Kratki roman Gospa Marta Oulie (izšel 1907) je pisan v obliki dnevnika, v katerem se prvoosebna pripovedovalka izpoveduje, potem ko je v trenutku, ko njen zakon doseže neke vrste ›dno‹ – prevarala moža. In to ne s komerkoli, temveč z moževim najboljšim prijateljem in poslovnim partnerjem. V tej pripovedi tako rekoč vse neprestano ›propada‹, razpada, odmira, čeprav se njeni protagonisti krčevito trudijo, da bi ta trend obrnili. Brez uspeha: Marta in Henrik se po prešuštvu pretvarjata, kot da med njima ni nič, Marta si prizadeva za ponovno obuditev svoje ljubezni do moža Otta; ta za nameček usodno zboli in njegovo dolgotrajno vegetiranje v sanatoriju je lepa priložnost, da bi se odnosi razčistili.

več »

Newtonovo pismo »

John Banville »

Neimenovani protagonist Newtonovega pisma najame majhno hišo v samoti, da bi končal svoje znanstveno delo o Newtonu. Blizu njegovega novega bivališča živijo le lastniki najete hiše, moški, dve ženski in otrok, ki jih znanstvenik sprva opazuje od daleč, počasi pa se z njimi vse bolj zbližuje, dokler ga povsem ne posrka v zapleteno ljubezensko razmerje. Z družino z zagonetnimi medsebojnimi odnosi postane malone obseden, poskus, da bi iz koščkov skupnega življenja sestavil »resnico« o njej, pa mu spodleti. Vedno večja intimna vpletenost ga odvrne tudi od načrtovanega dela in na koncu pripelje v še večjo osamo.

več »

Črna mati zemla »

Kristian Novak »

Roman Črna mati zemla (2013) je močna in mestoma mučna zgodba o uspešnem mladem pisatelju, ki skuša odpraviti ustvarjalno in ljubezensko blokado, kar ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo. Hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec, ki ga Novakova premrežena pripovedna struktura (npr. prepletanje žanrov in perspektiv) povsem vsrka vase – kakor ga prevzamejo tudi posebna ozračja romana (tesnobno, evforično, travmatično, navidezno mirno ipd.). K temu pripomore tudi izredna jezikovna mimetičnost – v romanu odmevajo knjižna hrvaščina, slengi različnih interesnih skupin, medžimursko narečje, zagrebški urbani govor, medicinski žargon, gnomski izrazi, arhaično ljudsko izročilo ipd.

več »

Očetnjava »

Nina Bunjevac »

28. avgusta 1977 je v neki garaži v Torontu eksplodirala bomba in ubila tri moške, člane srbske teroristične skupine, ki je načrtovala bombne napade na domove simpatizerjev jugoslovanskega predsednika Tita in jugoslovanska predstavništva v več mestih v Kanadi in ZDA. Eden izmed njih je bil enainštiridesetletni jugoslovanski Kanadčan Petar Bunjevac. Njegova žena Sally je takrat že skoraj dve leti s hčerkama Saro in Nino živela v Jugoslaviji, njun prvorojenec Petey je živel z očetom v Wellandu v Kanadi. Mlajša hči Nina je bila ob Petrovi smrti stara štiri leta, očeta je komajda poznala.

več »

Leto petelina »

Tereza Boučková »

Avtobiografski roman Leto petelina je odkritosrčna izpoved ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke. Po povsem drugačni izkušnji z lastnim sinom, ki ga je rodila pozneje, pa se spremeni tudi njen pogled na pomen vzgoje in možnosti, da bi ta vplivala na človekovo naravo, kakršno je podedoval. Njena posvojena sina se kljub vsemu njenemu trudu kot odraščajoča najstnika ne vključita v družbo in ne prevzemata odgovornosti za svoja dejanja, ampak ravnata samo v skladu s svojo trenutno voljo.

več »

Slavje nepomembnosti »

Milan Kundera »

Milan Kundera je v mladosti študiral muzikologijo, kar je na njegovem pripovedništvu pustilo neizbrisen pečat: ne le da v svojih romanih in esejih pogosto obdeluje glasbene téme, temveč svojo pripovedno strategijo, strukturo besedila zavestno gradi na načelih glasbene kompozicije. Tako je tudi Slavje nepomembnosti svojevrsten romaneskni scherzo, rokokojsko preciozna glasbeno-literarna šala, pri kateri je v sklepnem rondoju na način fuge prepletel, povzel in strnil poglavitne téme, motive in variacije vsega svojega romanopisnega udejstvovanja.

več »

Tovarna koles »

Erica Johnson Debeljak »

Suban, policijski inšpektor iz obmejnega mesteca, se znajde v prestolnici, da bi poiskal hčer Hano, študentko, ki je po pričanju na rutinski policijski preiskavi zoper tatu koles izginila brez sledu. Zapleti, presenečenja in tudi nemoč, ki jo doživlja med iskanjem, razgalijo neprijetno resnico, da o svoji hčeri le malo ve in da jo je kot oče izgubil že zdavnaj prej. Njegovo iskanje tako postane tudi razreševanje odnosa s hčerjo, obenem pa odstre pogled v mračno zakulisje, ki se skriva za bleščečo fasado prestolnice.
Knjiga, ki prepleta dve liniji pripovedi, Hanino in Subanovo, je postavljena v čas protestov oziroma vstajništva. Z družbeno kritično ostjo in zanimivim pogledom »od zunaj« – pisateljica je namreč priseljenka – motri stvari in pojave, ki jih sprejemamo kot samoumevne, neobremenjeni pogled na prestolnico, ki ji z lahkoto najdemo paralelo v dejanskem svetu, in neprizanesljivi komentarji življenja zdaj in tukaj pa privabijo tudi kakšen nasmešek.

več »

Pridni sinko »

Pascal Bruckner »

Pridni sinko (Un bon fils) je romansirana avtobiografska pripoved o pisateljevem čustvenem in intelektualnem zorenju v opreki z despotskim očetom, zadrtim šovinistom in antisemitom, ki ga je moral duhovno judaizirani sin »ubiti« s knjigami svojih moralnih in mišljenjskih učiteljev in vzornikov J.-P. Sartra, A. Camusa, R. Queneauja, A. Malrauxa, V. Jankéléviča, M. Foucaulta, R. Barthesa … Bruckner v iskrivi samoizpovedni pisavi izpisuje svoje dvojezično (nemško-francosko) otroštvo, zaznamovano z avtoritarno postavo patra familias, omračeno z očetovim fizičnim in duševnim nasiljem nad materjo, s samosilnikovo sovražnostjo do vsega drugačnega, tujerodnega in še posebej judovskega; s sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje v spopadu z očetovim napadalnim nazadnjaštvom in kulturno ter moralno ozkosrčnostjo, dokler se pod duhovnim obnebjem »nadomestnih« očetov, mišljenjskih učiteljev in nazorskih vodnikov, ki so zaznamovali uporniški rod pariškega maja 68, ne otrese despotovega jarma in na krilih emancipirane misli in osebnostne sprostitve poleti proti obzorjem svobode, lepote, ljubezni in literature.

več »

Norma »

Marjan Žiberna »

Roman Norma je prvoosebna pripoved atleta – tekača v zatonu, ki zaradi nenadne bolezni pristane v bolnišnici. Po odpustitvi spremeni način življenja in začne načrtno trenirati v želji, da bi dosegel olimpijsko normo. Zaradi ljubezni do ženske, ki jo je srečal med bivanjem v bolnišnici, se mu tudi maratonska olimpijska norma zazdi dosegljiva. Skozi pripoved se razkrije nenavadna ljubezenska zgodba, napajana z nerazčiščeno bolečino iz preteklosti, vprašanje, koliko smo pripravljeni tvegati, da bi dosegli, kar si želimo že od mladih nog, in navsezadnje junakov tek ne le skozi ciljno črto, ampak tudi skozi življenje.

več »

Po njihovih besedah »

Katarina Marinčič »

V romanu se (skozi optiko fiktivnega pisatelja) prepletajo tri zgodbe, ki izhajajo iz treh avtobiografskih zapisov: zgodba velikega arheologa (Heinrich Schliemann), zgodba pisca pustolovskih romanov (Karl May) ter v drugo polovico 20. stoletja postavljena zgodba šefa protiobveščevalne službe v »neimenovani deželi«. Osnovni vezni element med pripovedmi je pisateljev razmislek o lažnivosti oziroma resnicoljubnosti avtobiografij.
Pripoved o protiobveščevalcu je v prozi, posamezni deli arheologove zgodbe so v verzih (heksameter, elegični distih), zgodbo o Karlu Mayu spremljamo kot gledališko predstavo. Navdih za takšno mešanje žanrov so, vsaj v formalnem smislu, razsvetljenski romani (Diderot, Sterne). Delo se tako v okviru svetovne književnosti vpenja v tradicijo novodobnega romana, katerega začetek večina literarnih zgodovinarjev umešča na prelom 17. in 18. stoletja.

več »

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.