slovarji

Slovar je namenjen vsakomur, kogar zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede referendum, interpelacija, invazija in kateri so njihovi pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, ki pojasnjuje, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile.

Obojestranski sodobni slovar ima več kot 40 tisoč iztočnic (v vsakem delu približno 20 tisoč), ki so skrbno izbrane glede na pogostnost in dejansko živo rabo. Tako je bila pri izboru hrvaškega besedja upoštevana najsodobnejša hrvaška norma, hkrati pa tudi dejanska raba v živem knjižnem jeziku.

Besede so kot ljudje, imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življenja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poimenovano izgine iz naše zavesti.

Knjiga je prevod in priredba leksikona Imenik klasične starine. Mitologija, istorija, umetnost Vladeta Jankovića. Prinaša več kot 900 osebnosti iz mitologije, zgodovine in umetnosti antičnega sveta: bogove in junake, državnike in vojskovodje, filozofe in znanstvenike, književnike in umetnike ter druge zanimive osebnosti.

Ajas, Ajant ali Ajaks? Perikles, Periklej ali Perikel? Ovid ali Ovidij? Na slovenskem knjižnem trgu je to najpopolnejši seznam starogrških in latinskih lastnih imen v podomačenih in izvirnih oblikah, ki vam pomaga iz zadreg pri branju, pisanju in lektoriranju, k čemur prispevata tudi izčrpen in pregleden Uvod ter Pravila.