slovenska zgodovina

Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.

Knjiga Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941, ki jo je napisal dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Pivki, je posvečena 70. obletnici poljanske vstaje in dražgoške bitke. To je nevsakdanja pripoved o dogodkih v Škofjeloškem hribovju v hudi zimi 1941/42. Evropa je klečala pod silo nacifašističnih vojská, ki so se ustavile na obalah Rokavskega preliva in pred Moskvo, kmetje v Poljanah pa so verjeli, da bo zdaj zdaj konec vojne. V roke so vzeli puške in sekire. Verjeli so, da se bodo ubranili pred ponemčenjem, selitvami, smrtjo, da jim ne bo več treba hoditi na dnino, »tabarh«, kot rečejo v teh krajih.

Ljubljana je temeljito prenovljen, razširjen in dopolnjen vodnik, ki je pred leti izšel pod naslovom Spoznajmo Ljubljano in je bil namenjen zlasti otrokom in mladini. Ljubljana pa je namenjena najširšemu krogu uporabnikov, še posebej tistim, ki jih zanimata zlasti zgodovinska in kulturna podoba slovenske prestolnice.
Posebnost vodnika je, da mesta ne obravnava po posameznih predelih, kot je to za takšne knjige običajneje, temveč tematsko. Uvodu sledijo poglavja o mestni zgodovini, največji del vodnika pa je namenjen predstavitvi turističnih informacijskih središč, ulic, trgov, mostov, cerkva, muzejev, galerij in drugih mestnih znamenitosti.

Videti je, da se je v dvajsetih letih samostojne Slovenije že izrisal osamosvojitveni mit z vsemi zmagovalci in poraženo JLA. Pripoved rezervnega podpolkovnika Janeza Lesjaka, ki je bil v teh kritičnih in za Slovenijo usodnih dneh na čelu štabov in enot teritorialne obrambe v Ljubljanski pokrajini, tega mita ne gradi. Njegovi spomini pojasnjujejo marsikateri dogodek v osrednji Sloveniji, a brez vehemence zmagovalca.

To ni ne biografija ne avtobiografija Josipa Vidmarja, temveč zbirka zapisov, kakor jo je oblikovala njegova najmlajša hči Živa (rojena 1949) iz očetove bogate književne zapuščine. »Nič nisem napisala sama, samo izbrala sem pripoved, ki jo je o svojem življenju zapisal v svojih delih Josip Vidmar sam,« je zapisala.
V knjigi so zbrane osebne izpovedi, ki so izšle predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Delo razgrinja Vidmarjevo dolgo življenje, o katerem je sam sprva mislil, da bo posvečeno umetnosti in umetniškemu življenju, potem pa je bilo vrženo v vrtinec boja – Slovenca, Slovenke – za preživetje, za osvoboditev, za osamosvojitev in za človeka vredno življenje.

Anton Pirc se je rodil 13. junija 1928 v vasi Podrečje pri Domžalah. Pet razredov osnovne šole v Dobu je obiskoval v letih 1935–1940. Do začetka vojne je hodil v prvi razred klasične gimnazije v Ljubljani, ki pa ga kasneje okupator ni priznal, saj se je pouk zaradi nemškega napada končal v začetku aprila 1941. Jeseni istega leta se je vpisal na nemško meščansko šolo (Hauptschule) v Domžalah in do poletja 1944 uspešno dokončal tri razrede. V tem času je začel sodelovati s partizanskim gibanjem in postal član Skoja, čeprav je bil do komunistične partije vedno nezaupljiv.

Komplet sestavljata knjigi trojice uglednih slovenskih zgodovinarjev in obravnavata slovensko zgodovino od prazgodovinskih kultur do konca 20. stoletja.

Na stičišču svetov
Od Pohlinove slovnice do samostojne države

John Tschinkel se je rodil leta 1931 v Grčaricah očetu kočevskemu Nemcu in mami Slovenki. Leta 1945 je zapustil Jugoslavijo in odšel najprej v Avstrijo, leta 1950 pa emigriral v ZDA. Od leta 1953 je ameriški državljan. Med korejsko vojno je bil vojak v ameriški vojski. Diplomiral in magistriral je na Politehnični univerzi v Brooklynu. Zaposlen je bil na vodstvenih položajih v industriji polprevodnikov; je imetnik treh patentov. Nazadnje je bil tehnični direktor mednarodne korporacije za polprevodnike, od leta 1999 je v pokoju. Bil je neodvisni svetovalec v industriji polprevodnikov, izredni profesor in svetovalec na Državni univerzi v New Yorku, član združenja elektroinženirjev in predsednik Komisije za ravnanje z odpadnimi vodami v mestu North Hempstead.

Zdenko Rot se je rodil leta 1925 v Rakitni, vasi, ki leži dobrih 30 kilometrov južno od Ljubljane. Zaznamovala sta ga tradicionalno kmečko okolje srednje velikega posestva in velika družina, na katero je bil zelo navezan. Druga svetovna vojna in italijanska okupacija sta globoko zarezali v vaške razmere.

Janko Mlinarič (1913–1996) se je rodil v Hermancih pri Ljutomeru, kasneje pa se je viničarska družina Mlinarič preselila v bližnje naselje Kajžar. Janko, v družini najstarejši od petih otrok, se je po šolanju v miklavški osnovni šoli in kasneje v meščanski šoli v Ljutomeru po nekaj neuspelih poskusih, da bi si zagotovil finančno podporo za študij, zaposlil kot občinski uslužbenec v domačem Miklavžu pri Ormožu.