starševstvo

V družini, kjer vladajo zdrava čustva, spolna in duhovna vez med starši, so spolna čustva in energije pravilno usmerjene. V družini, kjer je prisotna trajna odtujenost v čustveni, duhovni in spolni povezanosti med partnerjema, pa se ustvarjajo okoliščine za prikriti incest, ko postane otrok objekt naklonjenosti, ljubezni in strasti enega od staršev. Zaradi osamljenosti in praznine, ki nastaneta v takem težavnem zakonu ali razmerju, starš svojo energijo usmeri v otroka in ga naredi za nadomestnega partnerja. Meja med skrbno in incestno ljubeznijo je prekoračena, ko razmerje z otrokom zadovoljuje potrebe enega od staršev, ne pa otrokovih. Bolj ko se zakon krha, bolj se krepi odvisnost od otroka, odzivanje starša nasprotnega spola na otroka pa je vse bolj zaznamovano z obupom, ljubosumjem in nespoštovanjem osebnih meja. Spolna energija ali napetost, ki se ustvari v prikrito incestnem odnosu, je bolj podobna zaljubljenosti kot skrbni starševski ljubezni.

Tudi v Sloveniji znani srbski psihoterapevt in pisec priljubljenih uspešnic Zoran Milivojević v tej knjigi v okviru transakcijske analize obravnava problem narkomanije in težavnega osvobajanja od odvisnosti. Vse medčloveške odnose na splošno postavlja v okvir gledališkega odra in gledaliških iger. Odnosi med ljudmi so prikazani kot ›igra‹, gledališke vloge pa so pri tem pravzaprav le tri – Preganjalec, Žrtev in Rešitelj (dramski trikotnik). So kakor kostumi, ki si jih v medsebojni interakciji ljudje nadevamo in neprestano izmenjujemo, pri čemer seveda vedno zasledujemo take ali drugačne interese.

V knjigi Optimističen otrok Martin E. P. Seligman staršem, učiteljem in trenerjem ponuja večkrat potrjeni program za preprečevanje depresije pri otrocih. Med tridesetletnim raziskovanjem so Seligman in njegovi kolegi (Karen Reivich, Lisa Jaycox, Jane Gillham) odkrili povezavo med pesimizmom – premlevanje najbolj uničujočega vzroka za vsako oviro – in depresijo. Seligman odraslim pokaže, kako lahko otroke naučijo spretnosti optimizma, ki jim lahko pomagajo v boju proti depresiji, pri doseganju boljših rezultatov pri športu in v šoli ter pri izboljšanju telesnega zdravja.

Ta prisrčna slikanica za otroke, ki imajo radi pingvine, je nekaj posebnega še posebej zato, ker je resnična. V živalskem vrtu Centralnega parka v New Yorku sta se leta 1998 našla in zaljubila pingvina Roy in Silo. Ko je njun skrbnik Rob Gramzay opazil, da sta v gnezdo položila kamen, posnemajoč druge pingvinje parčke, ki v gnezdih grejejo jajca in se pripravljajo na zarod, jima je sklenil pomagati.
Avtorji, profesor asistent psihiatrije na univerzah Columbia in Cornell Justin Richardson, pisatelj Peter Parnell in ilustrator Henry Cole, so s to sicer nadvse preprosto knjižico – kaj je lahko preprostejše od ljubezni – očitno dregnili v bolečo točko ameriške homofobije: slikanica In s Tango smo trije ima namreč v ZDA prav neverjeten rekord.

Kako postati in biti starš je zanimiva in zabavna izkušnja. Oziroma naj bi bila, kot piše Sue Cowley v uvodu knjige. Zagotovo pa je starševstvo začetek novega in dogodivščin polnega obdobja. Biti starš pomeni opazovati svojega otroka vsak dan, ga spremljati pri njegovem sprva negotovem korakanju v svet, se z njim učiti in veseliti pri odkrivanju okolja.

Švedski mikrofotograf Lennart Nilsson (1922) je prvi človek, čigar kamera je »vstopila« v maternico in posnela nerojenega otroka. Prve fotografije, na katerih je bilo razločno videti plodov obrazek, je posnel leta 1965. Fotografije je prva objavila revija Life, istega leta je prvič izšla tudi njegova knjiga Ett barn blir till. Do danes je doživela še tri izdaje (1976, 1990 in 2003), bila prevedena v več kot dvajset jezikov in prodana v več kot 50 milijonih izvodov. Nilssonove fotografije so v desetletjih po prvi izdaji postale tako rekoč »obvezna oprema« vsake resnejše publikacije, ki obravnava spočetje, nosečnost in porod.