strokovna literatura

Drevesa in grmi Jadrana so prva knjiga pri nas, v kateri je predstavljeno izjemno bogastvo drevesnih in grmovnih vrst vse vzhodne jadranske obale od Trsta prek Slovenije, Hrvaške z Istro, Kvarnerjem, Dalmacijo in otoki pa vse do Črne gore. V njej je predstavljenih 126, s krajšimi omembami ali fotografijami pa skoraj 200 domačih in tujih, pogosto malo znanih vrst toplih obmorskih predelov. Več kot 900 fotografij prikazuje drevesa na zanje značilnih, pogosto prepoznavnih nahajališčih v naravi ali mestih vzdolž vse jadranske obale, slike značilnih podrobnosti pa omogočajo lahko prepoznavanje vrst.

Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hrani zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja, v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije. Del tega procesa je bila tudi demokratizacija monopolne ZKS, ki je bila edina partija na oblasti, ki je brez pritiskov demonstracij in nezadovoljstva ljudi stopila na pot pluralizma ter napovedala večstrankarske volitve.

Sanje ali nočna mora? Že dve stoletji naša pričakovana življenjska doba naraste vsako leto za tri mesece. V bližnji prihodnosti, prej kot si mislimo, bomo lahko živeli petdeset, sto let dlje.
Skupina francoskih raziskovalcev je brez velikih besed odkrivala skrivnosti dolgoživosti. Njen vodja Miroslav Radman nam tu prvič razkriva zgodbo tega odkritja, ki bo zrevolucioniralo človeštvo in mu prineslo upanje, da bomo končno premagali raka.

Komplet sestavljata knjigi Ženski možgani in Moški možgani.

V knjigi so zbrana besedila, ki ilustrirajo štiri kulturne razsežnosti spora med zgodnjim krščanstvom in rimsko kulturo. V Spektaklih (De spectaculis) Tertulijan silovito obračuna z rimsko kulturo javnih iger od gladiatorskih bojev do pantomime; v Ženskem lepotičenju (De cultu feminarum) prikrito polemizira z Ovidijevo priročniško poezijo in krščansko zahtevo po čistosti in čednosti razširi z idealom »naravne lepote«; v Vojaku in njegovem vencu (De corona militis) pripoveduje o vojaku, ki je na državni prireditvi stopil iz vrste in odvrgel venec, simbol nasilja, povzdignjenega v malikovalski kult.

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«
Tako začenja ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog Umberto Galimberti uvod v knjigo Miti našega časa (I miti del nostro tempo, 2009), v kateri kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje.

Pri umestitvi afriških študij v institucionalni okvir je delo Johna Donnellyja Fagea (1921–2002) ključnega pomena tako v Evropi kot v Veliki Britaniji, kjer je bil prvi profesor afriških študij, in sicer na Univerzi v Birminghamu (1963–84), in ustanovni vodja univerzitetnega centra za zahodne afriške študije. Izdal je več pomembnih znanstvenih del, med drugim Introduction of the History of West Africa (Cambridge University Press 1955, tri izdaje), A History of West Africa: An Introductory survey (Cambridge U.P. 1969). Njegova knjiga An Atlas of African History (London: Edward Arnold 1958) je mednarodno sprejeto referenčno delo (druga izdaja 1978).

V tem zborniku objavljena besedila Noama Chomskega prinašajo prerez njegovega strokovno-znanstvenega, publicističnega in aktivističnega delovanja zadnjih 50 let. Izbor je skušal zajeti čim več področij, na katerih se je Chomsky uveljavil in postal svetovna avtoriteta: v njih premišljuje o lingvističnih, psiholoških, moralno-etičnih, svetovnonazorskih, medijsko-propagandnih in gospodarsko-političnih vprašanjih.
Daleč največ ostrine je v besedilih, s katerimi Chomsky biča uzakonjene nepravilnosti v delovanju ameriške uradne politike. S srhljivo natančnostjo razgalja etično vprašljivo delovanje moderne (ameriške pa tudi svetovne) politike v 20. in 21. stoletju.

Čuteča narava je poskus drugačne, alternativne, celostne osvetlitve biološke znanosti, kot smo je vsi vajeni še izza šolskih klopi in izpred stoletij od njenih prvih porodnih krčev. Je pogumen osnutek nove znanosti o življenju, ki (po analogiji s fiziko) še čaka svojega Einsteina, da jo nadgradi iz (newton-)darvinskih temeljev.
Naravoslovna znanost nam že dolgo razlaga, da delovanje živih bitij usmerjajo le refleksi in geni. Naše veselje nad naravo naj bi bilo zato le sentimentalno slepilo in naravoslovje se zdi povsem nezdružljivo s čustvi. Toda v novejšem času se v razumevanju življenja in živih bitij napoveduje revolucija. Prav vodilna znanstvena veda o življenju, torej biologija, namreč začenja odkrivati občutje kot osnovo vsega življenja. Čedalje več dognanj govori v prid temu, da organizme povezuje mogočna sila: občutenje tega, kaj jim dene dobro in kaj škoduje.

V knjigi Optimističen otrok Martin E. P. Seligman staršem, učiteljem in trenerjem ponuja večkrat potrjeni program za preprečevanje depresije pri otrocih. Med tridesetletnim raziskovanjem so Seligman in njegovi kolegi (Karen Reivich, Lisa Jaycox, Jane Gillham) odkrili povezavo med pesimizmom – premlevanje najbolj uničujočega vzroka za vsako oviro – in depresijo. Seligman odraslim pokaže, kako lahko otroke naučijo spretnosti optimizma, ki jim lahko pomagajo v boju proti depresiji, pri doseganju boljših rezultatov pri športu in v šoli ter pri izboljšanju telesnega zdravja.