za mladino

Mačjeljubce čaka nov detektivski primer. Maček Francis nič hudega sluteč drema na divanu ter se predaja sanjarjenju in toplim pomladnim žarkom, ko se nadenj zgrne katastrofa. Ime ji je Francesca, je nova Gustavova prijateljica in se meni nič tebi nič priseli v njuno stanovanje. Ko se Francisovi oreški znajdejo pred biti ali ne biti, mu ne preostane drugega, kakor da pobegne.

Poletje je čas za dogodivščine. Trije prijatelji si izberejo popotovanje z vlakom po Evropi, ki pa kmalu postane še večja dogodivščina, kot so pričakovali. Vlak na poti iz Madrida v Pariz ustavi nenavaden nebesni pojav, zaradi katerega se znajdejo v neznanem svetu, samo na videz podobnem njihovemu. Ljudje jih ne razumejo ne glede na to, kateri jezik govorijo, vse je drugače kot na njihovih zemljevidih, njihovega denarja v trgovinah in menjalnicah nočejo vzeti. Iz sveta, v katerem se počutijo izgubljene, jih lahko reši le knjiga – knjiga, ki ni navadna knjiga in v sebi skriva več kot samo črke.

Romaneskni prvenec Dorote Masłowske je ob izidu leta 2002 razburkal poljsko bralsko in kritiško javnost in ju razdelil na dva tabora: del javnosti (tudi strokovne, mdr. pesnik Marcin Świetlicki in pisatelj Jerzy Pilch) je tedaj komaj devetnajstletni avtorici priznal izjemen pisateljski talent in posluh za jezik, druga polovica pa je knjigo zavrnila kot vsebinsko prazno provokacijo, zgrajeno na vulgarizmih, kletvicah, psovkah in šokantnih temah, kot so droge, seks in podobno.
Zakaj se je del bralstva na Poljsko-rusko vojno pod belo-rdečo zastavo odzval tako negativno? Najbrž zato, ker je Masłowska angažirana – razgalja anomalije poljske družbe, npr. nacionalizem in ksenofobijo, kar razkriva že naslov knjige.

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

Kratki roman Denar ali življenje (Geld oder Leben, 2003) je nekakšna zgoščena literarna avtobiografija. Pripovedovalka podaja težke izkušnje in trpka spoznanja večinoma na zabaven način, pogosto karikirano, a prodorno zaznava osebne, družinske, socialne, duhovne in druge probleme, ki so zadnja desetletja zaznamovali življenje v Evropi – bodisi ljudi nasploh ali posebej izseljencev. Birgit Vanderbeke izkorišča stališče poudarjeno naivne opazovalke za razgaljanje vsakovrstnih anomalij, pri čemer so v ozadju ves čas prisotna splošna bivanjska vprašanja.

Roman Hotel Zagorje (2010) je prvoosebna pripoved odraščajočega dekleta iz Vukovarja, ki po padcu mesta v vojni leta 1991 otroštvo in najstniška leta preživlja z mamo in starejšim bratom (oče je pogrešan) kot izgnanka v devet kvadratnih metrov veliki sobici v bivši politični šoli v Kumrovcu. Opis vojne in povojne kalvarije, ki je slovenskemu bralcu blizu tako v prostoru kot v času, odlikujeta zlasti dva elementa. Posredi je mladinski roman, ki s svojimi splošnimi mesti, kot so odraščanje, prva ljubezen, uporništvo, iskanje lastne identitete ipd., omogoča mlademu bralcu maksimalno identifikacijo z glavno junakinjo ter tako nevsiljivo pripravi teren za posredovanje svojega humanitarnega sporočila.

Zakaj Leto prevar? Leta 1998, ko se roman dogaja, so v Rusiji prišle na dan finančne in gospodarske prevare prejšnjih let, večina bank je propadla, inflacija je bila astronomska, država je bila na robu bankrota. V tem splošnem ozračju laži in prevar tudi junaki romana ves čas vlečejo drug drugega za nos.
Leto prevar je mladinski roman, ki pripoveduje o enem letu v življenju najstnika Sergeja (Serjože) in ima štiri dele: Pomlad, Poletje, Jesen in Zima. Serjožev oče, novopečen ruski bogataš, najame mladega fičfiriča Mihaila (Mišo), da bi Serjožo odtrgal od računalnika in ga, kot povzame Miša, ›naučil piti, tepsti se, kurbati se, skratka, da bi iz njega naredil človeka‹.

V Šolskih bridkostih Pennac, tudi sam nekdanja »zguba«, obravnava vprašanje (sodobne) šole z vidika slabih učencev ter razkriva njihove strahove in tegobe. V knjigi se spretno prepletajo avtobiografski spomini in refleksije o pedagoškem delu, o disfunkcionalnosti šole kot institucije in vlogi družine. Vprašanj mladostniške destruktivnosti in brezupa na eni strani ter želje po znanju na drugi strani se Pennac loteva z izjemno prodornostjo.

Francis, mehkošapi pametnjakovič, je nov v revirju. S skrbnikom Gustavom sta se preselila v hišo, kjer nenavadne vonjave in znamenja že kar takoj dajo slutiti, da stvari niso takšne, kot se na prvi pogled zdijo. Ko Francis med svojim prvim raziskovanjem okolice naleti na grozljivo razmesarjeno truplo vrstnika, mu postane jasno, da primer zahteva vso bistrost in prekanjenost njegovega detektivskega uma.

Deček, ki odrašča in se srečuje s stvarmi, kot so pohabljen partizan, ki učencem radoživo pripoveduje svoje vojne pustolovščine, možni načini umiranja, mamin ginekolog in prva ljubezen. Sveže pečeni učitelj biologije, ki spoznava šolo z nasprotne strani, nova perspektiva pa prinese ne povsem pričakovana in celo presenetljiva odkritja o življenju učiteljic (ter učitelja telovadbe, če hočemo biti dosledni): ko stopiš na drugi breg, prej ali slej naletiš na bizarna presenečenja. Slaven pisatelj, ki je izpolnitev življenjskih fantazij.