za mladino

Luka in Ogenj Življenja (Luka and the Fire of Life, 2010) je nadaljevanje Rushdiejeve knjige Harun in morje zgodb izpred nekaj let (Haroun and the Sea of Stories, 1990; prev. 1993).
V središču zgodbe je Luka, Harunov mlajši brat, ki ima pred seboj težko nalogo: pred določeno usodo mora rešiti očeta – legendarnega pripovedovalca zgodb, ki je zapadel v globok spanec, iz katerega se ne more zbuditi. Luka mora, da bi zbudil očeta, odpotovati v Čarobni svet in na skrivaj priti do Ognja Življenja. Iskanje se sprevrže v razburljivo dogodivščino, polno nenavadnih bitij, tujih zaveznikov in na videz nepremagljivih izzivov. Luka se s svojim spremstvom znajde v tekmi s časom, ki je polna nevarnosti, ko drvi skozi deželo neprijaznih bogov in naposled pride do Ognja Življenja, kjer sta njegova in očetova usoda končno odločeni.

Roman Antifa cona raziskuje meje in pripadnosti med nemirnimi mladimi, ujetimi v zgodovino, ki je niso ustvarjali sami. Njihove zgodbe so v primerjavi z dogodki iz preteklosti domačega kraja navadne otročarije. Ali pa se jim tako vsaj zdi, dokler v bližnji jami ne odkrijejo trupla. In to sploh ni kakšen fosil, tudi ne le posušene, okamnele kosti, ampak pravo pravcato truplo, mlado telo, ki ni tako zelo drugačno od njihovih. Tokrat se prvič zares in povsem od blizu srečajo s smrtjo, s pravo smrtjo, kar pomeni tudi, da se srečajo z življenjem. V zgodbo se seveda vplete lokalni policijski inšpektor, in življenja antifajevcev, kot se poimenujejo, in njihovega kroga ter inšpektorja in njegovega sveta se na lepem tesneje prepletejo. Prepleteta pa se tudi sedanjost in preteklost, saj mračni dogodek obudi stare zamere in dogodke iz preteklosti.

V Čudovitem svetu je znani britanski znanstvenik zgoščeno predstavil različne, predvsem naravoslovne tematske sklope, ki naj bi jih vsaj okvirno poznal vsak prebivalec 21. stoletja. Drugače kot desetero prejšnjih Dawkinsovih knjig je ta namenjena predvsem mlajšim bralcem, zlasti tistim, ki še gulijo osnovnošolske klopi ali so že zasedli tiste na nekoliko zahtevnejših šolah. Čudoviti svet je dragocen tudi za njihove starše in vse tiste, ki se v naravoslovje sicer nikoli niso (radi) poglabljali, vseeno pa so si že kot otroci postavljali temeljna vprašanja kot na primer: Iz česa je vse zgrajeno? Kako je mogoče, da se menjavata dan in noč, poletje in zima? Kako je nastal svet in vse drugo? Ali smo sami v vesolju? Kaj je mavrica? Zakaj nas obkroža tako raznovrsten živalski svet? Zakaj se godijo slabe stvari? In še marsikaj podobnega.

Mačjeljubce čaka nov detektivski primer. Maček Francis nič hudega sluteč drema na divanu ter se predaja sanjarjenju in toplim pomladnim žarkom, ko se nadenj zgrne katastrofa. Ime ji je Francesca, je nova Gustavova prijateljica in se meni nič tebi nič priseli v njuno stanovanje. Ko se Francisovi oreški znajdejo pred biti ali ne biti, mu ne preostane drugega, kakor da pobegne.

Poletje je čas za dogodivščine. Trije prijatelji si izberejo popotovanje z vlakom po Evropi, ki pa kmalu postane še večja dogodivščina, kot so pričakovali. Vlak na poti iz Madrida v Pariz ustavi nenavaden nebesni pojav, zaradi katerega se znajdejo v neznanem svetu, samo na videz podobnem njihovemu. Ljudje jih ne razumejo ne glede na to, kateri jezik govorijo, vse je drugače kot na njihovih zemljevidih, njihovega denarja v trgovinah in menjalnicah nočejo vzeti. Iz sveta, v katerem se počutijo izgubljene, jih lahko reši le knjiga – knjiga, ki ni navadna knjiga in v sebi skriva več kot samo črke.

Romaneskni prvenec Dorote Masłowske je ob izidu leta 2002 razburkal poljsko bralsko in kritiško javnost in ju razdelil na dva tabora: del javnosti (tudi strokovne, mdr. pesnik Marcin Świetlicki in pisatelj Jerzy Pilch) je tedaj komaj devetnajstletni avtorici priznal izjemen pisateljski talent in posluh za jezik, druga polovica pa je knjigo zavrnila kot vsebinsko prazno provokacijo, zgrajeno na vulgarizmih, kletvicah, psovkah in šokantnih temah, kot so droge, seks in podobno.
Zakaj se je del bralstva na Poljsko-rusko vojno pod belo-rdečo zastavo odzval tako negativno? Najbrž zato, ker je Masłowska angažirana – razgalja anomalije poljske družbe, npr. nacionalizem in ksenofobijo, kar razkriva že naslov knjige.

Zelena veja kot ideal urejenega in materialno izpopolnjenega življenja se, usklajeno z ritmom odvijajoče se zgodbe, odmika in približuje, nikoli pa liki romana ne priplezajo do nje ali na njo. Medtem ko se odrasli ukvarjajo s pridobitniškimi posli in urejanjem socialnih razmer, imajo najstniki druge skrbi: Kam je treba iti v petek zvečer? Zakaj ni dobro nositi uhana v desnem ušesu? Kateri je drugi največji otok v Sloveniji? Zakaj se splača trenirati akrobatski rokenrol? Zakaj punce rečejo »ne« in mislijo »da«.

Kratki roman Denar ali življenje (Geld oder Leben, 2003) je nekakšna zgoščena literarna avtobiografija. Pripovedovalka podaja težke izkušnje in trpka spoznanja večinoma na zabaven način, pogosto karikirano, a prodorno zaznava osebne, družinske, socialne, duhovne in druge probleme, ki so zadnja desetletja zaznamovali življenje v Evropi – bodisi ljudi nasploh ali posebej izseljencev. Birgit Vanderbeke izkorišča stališče poudarjeno naivne opazovalke za razgaljanje vsakovrstnih anomalij, pri čemer so v ozadju ves čas prisotna splošna bivanjska vprašanja.

Roman Hotel Zagorje (2010) je prvoosebna pripoved odraščajočega dekleta iz Vukovarja, ki po padcu mesta v vojni leta 1991 otroštvo in najstniška leta preživlja z mamo in starejšim bratom (oče je pogrešan) kot izgnanka v devet kvadratnih metrov veliki sobici v bivši politični šoli v Kumrovcu. Opis vojne in povojne kalvarije, ki je slovenskemu bralcu blizu tako v prostoru kot v času, odlikujeta zlasti dva elementa. Posredi je mladinski roman, ki s svojimi splošnimi mesti, kot so odraščanje, prva ljubezen, uporništvo, iskanje lastne identitete ipd., omogoča mlademu bralcu maksimalno identifikacijo z glavno junakinjo ter tako nevsiljivo pripravi teren za posredovanje svojega humanitarnega sporočila.

Zakaj Leto prevar? Leta 1998, ko se roman dogaja, so v Rusiji prišle na dan finančne in gospodarske prevare prejšnjih let, večina bank je propadla, inflacija je bila astronomska, država je bila na robu bankrota. V tem splošnem ozračju laži in prevar tudi junaki romana ves čas vlečejo drug drugega za nos.
Leto prevar je mladinski roman, ki pripoveduje o enem letu v življenju najstnika Sergeja (Serjože) in ima štiri dele: Pomlad, Poletje, Jesen in Zima. Serjožev oče, novopečen ruski bogataš, najame mladega fičfiriča Mihaila (Mišo), da bi Serjožo odtrgal od računalnika in ga, kot povzame Miša, ›naučil piti, tepsti se, kurbati se, skratka, da bi iz njega naredil človeka‹.