zdravje in duhovnost

Po izidu in velikem uspehu knjige Prehrana 21. stoletja za ženske je dr. Lejla Kažinić Kreho prejemala navdušene odzive žensk, mnoge so ji zaupale, da je ta knjiga zdaj njihov vodnik v novem, bolj zdravem življenju. Pohvalam pa so pogosto sledila tudi vprašanja: V čem se torej razlikujeta ženska in moška prehrana? Ali se sploh razlikujeta? Res bi me zanimalo, kako bi se moral prehranjevati ON. Tako je bila knjiga Prehrana 21. stoletja za moške logično nadaljevanje. V njej, podobno kot v knjigi za ženske, moškega popelje skozi vsa njegova življenjska obdobja – od najstniških vse do njegovih »zlatih« let, posebej se posveti prehrani aktivnega športnika ali rekreativca, svetuje, kakšna naj bo prehrana pri preventivi ali zdravljenju najpogostejših bolezni, ki pestijo sodobne moške.

Sanje ali nočna mora? Že dve stoletji naša pričakovana življenjska doba naraste vsako leto za tri mesece. V bližnji prihodnosti, prej kot si mislimo, bomo lahko živeli petdeset, sto let dlje.
Skupina francoskih raziskovalcev je brez velikih besed odkrivala skrivnosti dolgoživosti. Njen vodja Miroslav Radman nam tu prvič razkriva zgodbo tega odkritja, ki bo zrevolucioniralo človeštvo in mu prineslo upanje, da bomo končno premagali raka.

Komplet sestavljata knjigi Ženski možgani in Moški možgani.

V knjigi Optimističen otrok Martin E. P. Seligman staršem, učiteljem in trenerjem ponuja večkrat potrjeni program za preprečevanje depresije pri otrocih. Med tridesetletnim raziskovanjem so Seligman in njegovi kolegi (Karen Reivich, Lisa Jaycox, Jane Gillham) odkrili povezavo med pesimizmom – premlevanje najbolj uničujočega vzroka za vsako oviro – in depresijo. Seligman odraslim pokaže, kako lahko otroke naučijo spretnosti optimizma, ki jim lahko pomagajo v boju proti depresiji, pri doseganju boljših rezultatov pri športu in v šoli ter pri izboljšanju telesnega zdravja.

Vinske bravure so že osma knjiga o vinski kulturi, ki jo je napisal Drago Medved. V njej nadgrajuje svoj dosedanji pogled na nastanek in razvoj vinske trte, na rojstvo vina in na njegove zgodovinske, verske, gospodarske in druge socialne funkcije skozi čas. Predstavlja Slovenijo z vsemi tremi vinorodnimi deželami in vinarji, pa tudi ves preostali svet, ki je bil dolgo na vinskem zemljevidu manj prisoten, denimo tudi države, ki doslej niso slovele kot pridelovalke vina (Peru, Venezuela, Brazilija, Indija, Kitajska, Rusija, Ukrajina, Velika Britanija itd.). Zelo pomemben je zgodovinski prerez socialnih funkcij vina skozi čas – od pijače opoja do zdravila in statusnega simbola; v knjigi je zajeto vse, kar je vino spremljalo v njegovi pojavni obliki in kar je vino spodbujalo v druženju s človekom.

Prehrana 21. stoletja za ženske je namenjena vsem ženskam, od najstnic do tistih v »zlatih« letih. Njen moto je: »Če današnji zdravniki jutri ne bodo postali nutricionisti, bodo današnji nutricionisti jutri postali zdravniki,« in kot avtorica poudarja v uvodu, želi moderni ženski pomagati, da bi bila kos življenjskemu ritmu, ki ga terja 21. stoletje, in to z najmanj bolečim, najpreprostejšim in najlažje dostopnim sredstvom – s hrano.
V 12 poglavjih in več kot 100 receptih prinaša nasvete, kako z vsakdanjimi živili ohranjati želeno težo, kako osvežiti spolno življenje, v kuhinji pripraviti naravni prozac, kako se pripraviti na nosečnost in dojenje ali pa z obraza izbrisati nekaj let, kako si pomagati pri najpogostejših ženskih zdravstvenih težavah v posameznem življenjskem obdobju, od motenj hranjenja v najstniških letih, prek neplodnosti in endometrioze, vse do osteoporoze in raka na dojkah.

»Ura je 3.30 ponoči in še vedno sem na internetu. Pornografske slike žensk mi švigajo čez zaslon. Zgodaj zvečer, potem ko sem spravil otroke v posteljo, sem z ženo Jeneen pogledal večerna poročila. Žena je šla zgodaj spat, ker je bila utrujena zaradi napornega dneva v službi. Čeprav sem bil tudi sam utrujen, predvsem zaradi prečutih noči na računalniku, sem, kot običajno, rekel ženi, da še nisem zaspan in da bom ostal pokonci ter še malo bral. Ko sem bil prepričan, da Jeneen spi, sem ugasnil luč v spalnici in se spravil do delovne sobe in družinskega računalnika ...«

Kevin ni edini s problemom internetnega seksa. Nešteto drugih, tako moških kot žensk, se je znašlo v jalovem boju s takim vedenjem. Od približno 320 milijonov aktivnih uporabnikov interneta jih približno 40 milijonov priznava, da redno obiskujejo pornografske spletne strani.

Kaj je rak? Kaj lahko oboleli sam naredi za svojo ozdravitev? Zakaj vseh, ki so zboleli za rakom, ni mogoče ozdraviti? Odgovore na taka in podobna vprašanja boste našli v tej knjigi, ki je napisana tako za zdrave ljudi kakor za bolne: zdravi se bodo naučili, kako pravi čas prepoznati bolezenske znake in kako ravnati, ko obolijo; bolnim in njihovim svojcem pa bo knjiga pomagala soočiti se z boleznijo ter jih poučila o možnostih zdravljenja.

Zavidate ljudem, ki brez pomislekov sežejo po kolačku, ali tistim, ki ob polnem krožniku dobrot le zamahnejo z roko?
Se sprašujete, kako vzpostaviti tak odnos s hrano, pri katerem ne boste zavidali ne enim in drugim? Preberite knjigo Pravila, kako »normalno« jesti! Rešitev vaših težav še nikoli ni bila enostavnejša.

»Ljudje smo predvsem družbena bitja in imamo možgane, ki se zelo hitro učijo delovati na družbeno sprejemljive načine. Do odraslosti se večina moških in žensk nauči vesti svojemu spolu primerno. Toda koliko tega spolno pogojenega vedenja je prirojenega, koliko pa priučenega? So nesporazumi med moškimi in ženskami biološko pogojeni? Ta knjiga poskuša odgovoriti na ta vprašanja. In odgovori vas utegnejo presenetiti.«