Medijsko središče

Založba Modrijan bo leta 2012 v svojem knjižnem programu izdala od 55 do 65 knjig. Za malo več kot tretjino je leposlovja za odrasle, večidel v prozi. Letos v primerjavi z lani izide nekoliko več domačih del – mednje smo prišteli tudi nov roman Erice Johnson Debeljak, četudi je preveden iz angleščine. Izjema je Ervin Fritz – ne le, da prvič objavljamo kakšno njegovo delo, temveč je to celo poezija. Tuje leposlovje zastopajo skoraj praviloma avtorji, ki prvič prihajajo na slovenski knjižni trg – Jennifer Egan, Carl Frode Tiller, Juan de Recacoechea, Adania Šibli, Vladimir Pištalo; med njimi so celo avtorji »kultnih« del, kot so William Peter Blatty ...

Pri založbi Modrijan so v zadnjih nekaj letih izšli prevodi kar treh knjig britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa (roj. 1941): Bog kot zabloda (2007), Razpletanje mavrice (2009) in Največja predstava na Zemlji (2010). Pred kratkim pa je Dawkins izdal novo knjigo – The Magic of Reality: How We Know What's Really True, in povsem upravičeno je pričakovanje, da bo slovenski prevod knjige – izšla je 15. septembra v Veliki Britaniji in 4. oktobra v ZDA – izdan pri Modrijanu. Predvideni izid je septembra 2012.
Knjiga Čudoviti svet je namenjena predvsem mlajšim bralcem. Dawkins je namreč svoje bogate znanstvene in pedagoške izkušnje prelil v zbirko razlag in odgovorov na vprašanja, ki so tako rekoč ›večna‹, na svoj poseben način pa si jih postavljajo že otroci in mladostniki.

Francoska neodvisna literarna revija Le Matricule des Anges, ki od leta 1992 izhaja v Montpellierju in jo berejo tudi v Belgiji, Švici in Québecu, je v 128. številki (november–december) objavila obsežen portret Draga Jančarja in intervju. Celoten prispevek, opremljen s fotografijami Olivierja Rollerja, obsega kar deset strani revije, pisatelja pa so ovekovečili tudi na naslovnici. V Franciji je namreč pred kratkim izšel Jančarjev roman Zvenenje v glavi (Des bruit dans la tête, 2011), ki je že peti prevod katerega od Jančarjevih del v francoščini.

Veleposlaništvo Španije in Cankarjev dom predstavljata cikel književnih pogovorov Literarni dialogi: Slovenija – Španija, ki ga organizirata v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Univerzo v Ljubljani. Dialogi bodo združili avtorje obeh držav, da bi razpravljali o pomembnih temah v književnosti in miselnosti. Pogovore bo povezoval predstavnik slovenskega kulturnega prostora. Namen te pobude je združiti pisatelje, kritike, urednike, novinarje, literarne agente, študente in širšo javnost, da predstavijo in si izmenjajo svoje ideje ter izkušnje o predvideni temi posameznega dialoga, ter s tem ustvariti izvirne nove predloge. Navsezadnje je cilj tega cikla zbližati državi, da bi se še bolje spoznali skozi književnost in svoje mislece.
V prvi književni pogovor, ki bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 19. uri, se bosta ob povezovanju Igorja Bratoža zapletla pisatelja José María Merino in Drago Jančar.

Razglasitev Pulitzerjevih nagrajencev je za ameriške medije eden najprivlačnejših dogodkov v letu, kajti večina izmed 21 kategorij je namenjena novinarstvu. V ZDA najbrž ni časopisa, revije, radijske ali TV mreže, spletnega časopisa, ki se vsako leto aprila po razglasitvi nagrad – te niso posebej zajetne – ne bi na dolgo in široko razpisal o nagrajencih. Posebna pozornost velja tudi dobitnikom nagrade za knjigo, zlasti roman – pomislimo samo na Cormaca McCartyja pa Philipa Rotha.
Glas o letošnji nagrajenki Jennifer Egan in njenem romanu A Visit From the Goon Squad je bilo slišati tudi pri nas, prezrt pa je bil nagrajenec za stvarno literaturo – Siddhartha Mukherjee. Nagrado mu je prinesla knjiga Kralj vseh bolezni (The Emperor of All Maladies), s podnaslovom Biografija raka.

Ob dejstvu, da se kvalitetno prevodno leposlovje, ki ga izdajamo slovenski založniki, kar dobro odreže v knjižnicah, mnogo slabše pa v knjigarnah, je subvencija za marsikaterega založnika tako rekoč edina možnost, da knjigo sploh objavi. Založniki se zato prijavljamo ne le na razpise Javne agencije za knjigo RS, temveč tudi na razpise najrazličnejših tujih institucij in skladov, ki spodbujajo izdajanje kakovostnega prevodnega leposlovja. Eden od sofinancerjev je Evropska komisija, ki financira prevajanje leposlovja v okviru programa Kultura.
Na razpis se prijavlja tudi založba Modrijan. Vendar moramo z obžalovanjem objaviti, da je strokovna komisija letošnji Modrijanov program zavrnila, in to kljub temu, da smo imeli na seznamu kar dve knjigi, ki sta dobili nagrado Evropske unije za književnost – Čuvaj Belgijca Petra Terrina in Reber Norvežana Carla Frodeja Tillerja. Evropska komisija je zavrnila celo dve knjigi, prevedeni iz latinščine, ter izvrstno knjigo srbskega pisatelja Vladimirja Pištala o Tesli.

Pri zagrebški založbi Školska knjiga je na pragu poletja izšel prevod knjige slovenskega biologa dr. Toma Turka Pod gladino Mediterana. Knjigo so Hrvati naslovili Pod površinom Mediterana, prevedla jo je dr. Kristina Sepčić, besedilo o življenjskih združbah v hrvaškem morju pa je napisal Petar Kružić. Knjiga je pripravljena zvesto po slovenskem izvirniku, enakega obsega in v enaki obliki (knjigo je oblikovala in opremila Mojca Gorjan). Cena na hrvaškem trgu je 249 kun.
Knjiga Pod gladino Mediterana je pri založbi Modrijan izšla leta 2007 in je bila že naslednje leto ponatisnjena.

Tik pred sedemdesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte in slabo leto pred dvajsetletnico smrti slovenskega kulturnika Josipa Vidmarja je pri založbi Modrijan izšla knjiga Josip Vidmar: Moj obraz. Knjiga, ki jo je uredila Vidmarjeva hči Živa, je svojevrsten prikaz Vidmarjevega življenja in dela, ki sestoji iz njegovih lastnih zapisov, objavljenih predvsem v delih Srečanje z zgodovino, Obrazi, Sile časa in Slovensko pismo. Pri Svobodni misli pa je skoraj sočasno izšla knjiga Obrazi, zbirka, v katerih so objavljeni Vidmarjevi zapisi o Edvardu Kardelju, Edvardu Kocbeku in Borisu Kidriču.

Na pragu poletja, malo pred dvajsetletnico osamosvojitve Slovenije, je izšla knjiga, v kateri je rezervni podpolkovnik Janez Lesjak (na sliki) strnil svoje videnje desetdnevne vojne pred dvajsetimi leti. Na robu je opis dogajanj v Ljubljanski pokrajini med osamosvajanjem, kakor jih je doživel kot poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe. Lesjak ne gradi osamosvojitvenega mita, temveč prepričljivo govori o vsakem dnevu osamosvajanja posebej: o skrbi za moštvo, o vojni živcev, ko lahko napačna poteza sproži težko predstavljivo razdejanje, o improviziranju akcij, o zmedi, o nastopaštvu, pa tudi o spoštovanju nasprotnika, ki ga je kot rezervnega oficirja pred tem učil vojaške obrti. Pripoved, podkrepljena s fotografijami iz avtorjevega arhiva in risbami iz njegove skicirke, osvetljuje ozadja nekaterih dogodkov in prinaša nekaj novih dejstev. Knjigi je dodana izčrpna kronologija.

Pred iztekom prvega polletja 2011 objavljamo seznam knjižnih del naše založbe, vključenih v pogodbo na področju knjižna produkcija v letu 2011 (Javni razpis za izbor kulturnih programov JR7-PROGRAM-2010-2012 Javne agencije za knjigo). Seznam knjig vseh slovenskih založnikov v letu 2011, ki jih JAK sofinancira na podlagi tega razpisa, si lahko ogledate na tejle povezavi.