E-novice

Novice

Razvrsti po: datumu objave abecedi

17.11.2014

Novela Nesporazum v Moskvi francoske pisateljice in filozofinje Simone de Beauvoir izšla v zbirki Svila »

Simone de Beauvoir, za mnoge najpomembnejša intelektualka moderne dobe, je najbolj znana po Drugem spolu, eni najbolj kontroverznih knjig 20. stoletja. Manj pa so znana nekatera druga njena razmišljanja, čeprav so zgodovinsko enako pomembna, npr. o problemu staranja.
Leta 1970 je napisala delo Starost (La Vieillesse), ki ga je Boris A. Novak (Sodobnost 6, 2013) opredelil kot obsežno, sistematično in lucidno razpravo, pionirsko delo o fenomenu staranja in starosti, in med drugim citiral tele njene misli:
Zato da bi starost ne bila bedna parodija prejšnje eksistence, obstaja le ena rešitev, in sicer da še naprej zasledujemo smotre, ki našemu življenju podeljujejo smisel: posvečanje posameznikom, kolektivom, vrednotam (stvarem: causes), družbenemu ali političnemu, intelektualnemu, ustvarjalnemu delu.

objavljeno v rubriki: Svila

10.11.2014

Kratki roman francoskega pisatelja Jeana Echenoza 14 – ob stoletnici začetka prve svetovne vojne »

Številke se v naslovih romanov le redko samostojno pojavljajo, v izjemnih primerih, ko vendarle se, pa so zelo pomenljive. Če številko 14 uvrstimo v stoletje, in sicer v preteklo stoletje, postane jasno, o čem roman govori – o letu 1914 in prvi svetovni vojni, ki ga je najbolj zaznamovala. Letos, ko mineva stoletnica začetka prve svetovne vojne, smo lahko spremljali izide številnih knjig, tako pregledov zgodovinskega dogajanja kot dokumentarne literature in dnevnikov, ki nam skušajo približati tisti čas.
V prevodu Suzane Koncut se jim pridružuje kratki roman 14 francoskega pisatelja Jeana Echenoza, ki se v njem sicer tudi sam sprašuje, kaj je še mogoče napisati o tej »veliki vojni«, o kateri je bilo že toliko napisanega.

objavljeno v rubriki: Svila

10.11.2014

V zbirki Svila izšlo avtobiografsko delo nemškega literarnega velikana in nobelovca Heinricha Bölla »

Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji iz različnih vzrokov (in ›spodrsljajev‹) vzniknil vihar sovražnega nacionalizma, ki je sicer veliko ljudi pregnal v tujino, največ čez lužo; toda večina je seveda ostajala in se je morala tako ali drugače prilagoditi novim razmeram družbe, ki jo je ugrabila in uročila apokaliptična klika nacističnih fundamentalistov. Živeti in delovati v taki družbi nikakor ni bilo lahko, še usodnejše posledice pa so take ›formativne‹ okoliščine pustile kajpak na mladih ljudeh, ki so svet še opazovali z velikimi očmi in iskali možnosti za svoj vstop vanj.
Prav ta, danes tako težko umljivi svet je obdajal skromnega, katoliško vzgojenega fanta Heinricha Bölla iz Kölna, ki je po vojni postal eden največjih nemških pisateljev modernega časa.

objavljeno v rubriki: Svila

05.11.2014

To noč sem jo videl Draga Jančarja – najboljša tuja knjiga, prevedena v francoščino »

Že večkrat smo pisali, kako spretni so Francozi pri populariziranju vrhunske literature, tako domače, francoske, kakor prevodne. Imajo veliko literarnih nagrad, številne izmed njih pa na dobre knjige opozarjajo tudi z več predizbori. Tako strokovnjaki za dobro literaturo ponudijo kupcem/bralcem sezname najboljšega, kar so izdale francoske založbe, in morda tako marsikomu prihranijo trud z branjem tistega, kar se sicer dobro prodaja, a zelo verjetno nima nobene literarne vrednosti.
Francozi v primerjavi z večino drugih velikih evropskih narodov veliko prevajajo in med deli njihove prevodne književnosti najdemo tudi literarna dela slovenskih književnikov. V francoščino so prevedeni štirje romani Draga Jančarja: Severni sij (prev. Andrée Lück-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Pariz, 2005), Katarina, pav in jezuit (prev. Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009), Zvenenje v glavi (prev. Andrée Lück-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011) in To noč sem jo videl (prev. Andrée Lück-Gaye, Phébus, Pariz, 2014). Kmalu po izidu Zvenenja v glavi leta 2011 je Jančar prejel evropsko književno nagrado ACEL, letošnjemu izidu francoskega prevoda romana To noč sem jo videl – izšel je pri založbi Modrijan leta 2010 in bil večkrat ponatisnjen – pa so sledile nominacije za kar tri francoske nagrade.

objavljeno v rubriki: Nagrade

02.11.2014

Nagrado roman@tportal.hr 2014 je dobil Kristian Novak za roman Črna mati zemla »

Že lani smo sporočili, da za leto 2015 pripravljamo prevod romana Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka. Romana, ki je izšel leta 2013 pri zagrebški založbi Algoritam, niso opazili le domači bralci in literarni kritiki, temveč ga je takoj po izidu prebrala in z navdušenjem predlagala za prevod naša prevajalka Đurđa Strsoglavec. In nobeno presenečenje ni, da je Novak že začel zbirati nagrade: prva je literarna nagrada hrvaškega spletnega portala tportal.hr, ki je vredna 50 000 kun in je bila slovesno podeljena v sredo, 29. oktobra, v Dvorani Müller kina Europa v Zagrebu. Novaku je uspelo premagati kar 48 kolegov romanopiscev, v finalni izbor se je uvrstil skupaj z Borisom Perićem, Sibilo Petlevski, Andreo Pisac in Milkom Valentom.
Nagrado je letošnjemu lavreatu – Novak je že sedmi dobitnik te nagrade – izročila glavna urednica tportala Đurđica Klancir, ki je, kot so zapisali na portalu, v svojem govoru poudarila, da je tportal eden redkih splošnih medijev, ki ob poslovnem svetu in politiki posveča veliko pozornost kulturi. »Tportal si želi častiti moč pisane besede ter v svoji rubriki ›kultura‹ vsako leto znova opraviti svojevrstno rekapitulacijo letne domače romanopisne bere in tako opozoriti na tisto, kar bo iz vsakega leta ostalo napisanega za bodoče generacije,« je še dejala.

objavljeno v rubriki: Nagrade

18.10.2014

Dober nos in dobri informatorji – Kristian Novak v finalu za književno nagrado hrvaškega portala tportal.hr »

»V založbi Modrijan imajo bodisi zelo dobre hrvaške informatorje ali pa izjemen nos za kakovostne pisatelje, s potencialom, da postanejo nacionalne zvezde,« je leta 2011 v oceni romana Hotel Zagorje Ivane Simić Bodrožić zapisala Dnevnikova recenzentka Iva Kosmos. Imamo eno in drugo, je naš odgovor, in to se je izkazalo tudi letos: do romana Črna mati zemla, ki ga je lani pri zagrebški založbi Algoritam objavil hrvaški pisatelj Kristian Novak, nas je vodila »dobra informatorka«, sicer ne hrvaška, temveč naša – izvrstna poznavalka hrvaške književnosti in prevajalka dr. Đurđa Strsoglavec.
Roman Črna mati zemla, katerega prevod izide pri naši založbi prihodnje leto, se je iz predizbora za nagrado roman@tportal.hr prebil tudi v finale.

objavljeno v rubriki: Nagrade

10.10.2014

Drago Jančar »preskočil« še drugo stopnico in ostal v igri za francosko nagrado Femina »

Četrtek, 9. oktober, je bil za vse, ki spremljamo literarne nagrade pri nas in po svetu, nadvse zanimiv. Izbran je bil letošnji Nobelov nagrajenec, Patrick Modiano, po letu 2008 spet Francoz. V Franciji je najbrž završalo in so druge objave morda ostale »obrobne« ... Toda ne za nas, ki smo čakali na razglasitev drugega izbora za nagrado Femina. V kategorijo »tuji roman« se je namreč uvrstil tudi Drago Jančar, in to s prevodom romana To noč sem jo videl (Cette nuit, je l'ai vue), ki ga je za pariško založbo Phébus prevedla Andrée Lück-Gaye.

objavljeno v rubriki: Nagrade

05.10.2014

Ministrstvo za kulturo opozarja: branje ne škoduje zdravju. Kajenje pač! A na to opozarja ministrstvo za zdravje »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla – kot druga knjiga v prenovljeni zbirki Bralec in kot 82. knjiga v zbirki – zbirka kratkih zgodb Deset zgodb o kajenju, prvenec britanskega pisatelja Stuarta Eversa.
Zbirka utegne k branju pritegniti še poslednje dvomljivce – tiste, ki prisegajo zgolj na roman in kratkim zgodbam posvečajo le malo pozornosti. Kratka zgodba je namreč v Sloveniji redek pojav, še redkeje kot izvirne zgodbe pa izhajajo pri nas prevodi kratkih zgodb, literarne zvrsti, ki prinese celo Nobelovo nagrado – spomnimo le na Alice Munro, kanadsko mojstrico kratke zgodbe in nobelovko leta 2013, ki ni v življenju napisala niti enega romana. To krivico, ki se dogaja pri nas tako domačim – za kratke zgodbe ni pri nas niti ene literarne nagrade (nagrade Fabula ne podeljujejo več) – kakor tujim avtorjem pa tudi bralcem, bomo skušali popraviti pri Modrijanu: poslej bo v zbirki Bralec izšlo tudi več zbirk kratkih zgodb.

objavljeno v rubriki: Bralec

02.10.2014

Roman Črna mati zemla hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka je nominiran za nagrado roman@tportal.hr »

Pri založbi Modrijan se po odlične knjige radi odpravimo tudi čez eno samo mejo in ena od njih nas ločuje od Hrvaške, kjer cveti zares vrhunska literatura. Na police slovenskih knjigarn smo tako pripeljali že več imenitnih romanov hrvaških pisateljev in pisateljic, kot so Daša Drndić, Renato Baretić, Ivana Simić Bodrožić, Veljko Barbieri, Tatjana Gromača in Želimir Periš. Svoje hrvaške avtorje si prizadevamo tudi pripeljati v Ljubljano, in to nam je skoraj vedno tudi uspelo. Da izbiramo prava imena in prave knjige, pa dokazujejo tudi nagrade in nominacije. Za prevod romana Hotel Zagorje smo se odločili, še preden je avtorica zanj prejela nagrado Kiklop, Tatjana Gromača je za svoj roman Božji otročički prejela več nagrad in je bila lani nominirana tudi za nagradi roman@tportal.hr in Kiklop, kakšno nagrado pa utegne dobiti tudi lani izdani roman Kristiana Novaka Črna mati zemla, ki bo v prevodu Đurđe Strsoglavec izšel drugo leto pri naši založbi.

objavljeno v rubriki: Nagrade

26.09.2014

Po šestih letih izhajanja nova podoba zbirke Bralec, Modrijanove največje literarne zbirke »

V trenutku, ko založba zasnuje novo zbirko, še sluti ne, kako dolgo bo njeno življenje. Bo izšlo deset, dvajset, petdeset naslovov? Marsikatera zbirka ugasne v letu ali dveh, nekatere ugasnejo skupaj z založbo, so pa tudi takšne, ki izhajajo desetletja.
Modrijanova zbirka Bralec je nastala leta 2008, skoraj hkrati z izidom zbirke Euroman, verjetno prve in zadnje literarne zbirke na Slovenskem, ki je izšla v enem dnevu in je obsegala kar 27 naslovov. Tako izjemnega dosežka ne bo lahko ponoviti, vsekakor pa je Euroman dokaz, da je mogoče.

Zbirka Bralec, katere prva knjiga je 25. ura ameriškega pisatelja Davida Benioffa – malo pozneje je v zbirki izšel še njegov odlični in za zdaj še vedno zadnji roman Mesto tatov – je literarna zbirka, v kateri izide na leto najmanj šest knjig. Pred kratkim smo poročali, da je izšla 80. knjiga v zbirki, kar je že občudovanja vredna številka – šlo je za izid romana Rezervno življenje slovensko-makedonske pisateljice Lidije Dimkovske.

objavljeno v rubriki: Bralec

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.