Novice

Razvrsti po: datumu objave abecedi

10.02.2015

Norma s seboj prinaša stvari, ki se ne dajo normirati, in ne zagotavlja niti zanesljivosti niti trajne sreče »

Na kaj pomislite ob besedi NORMA? Mogoče na pravila, predpise? Obseg dela, ki ga mora v določenem času opraviti delavec? Predpisano ali dovoljeno količino? Ali mogoče na žensko ime? Ali še na kaj tretjega? V romanu Marjana Žiberne s tem naslovom sledimo NORMAM, takim in drugačnim, pravzaprav tečemo z(a) njimi – skupaj z glavnim junakom, ki se ob njih išče in želi z njimi uresničiti svoja (pod)zavestna hrepenenja. Vendar norma, celo če jo razumemo v njenem najbolj vsakdanjem pomenu, s seboj prinaša stvari, ki se ne dajo normirati, in ne zagotavlja niti zanesljivosti niti trajne sreče. Po drugi strani pa jo lahko vzamemo kot okvir, v katerega vsak izmed nas vtke tisto, zaradi česar ima naš čas za nas smisel. Je mogoče skozi življenje potovati z idealnim tempom (na primer 3:16 na kilometer)? Je na cilju res to, kar iščemo in kar si predstavljamo? V kolikšni meri smo sploh lahko »gospodarji« svojih ljubezni in strasti? Svojega telesa in čustev? Radosti in bolečine?

objavljeno v rubriki: Izšlo je

29.01.2015

Brez spomina ne vemo, ne kdo smo ne od kod prihajamo. Če ne vemo tega, pa ne vemo niti, kam gremo »

Morda si včasih predstavljamo, da je postavljanje spomenikov prijetno, plemenito in preprosto opravilo, rezultat – torej spomenik sam – pa »večen«. Pa vendar marsikdaj ni tako: treba se je odločiti, kje bo spomenik stal; kakšen bo; kaj bo simboliziral; tu so zapleti z izbiro oblike in materiala ter seveda denarjem; in ne pozabimo na najpomembnejše: komu v čast bo spomenik sploh postavljen? In ali mu sploh lahko zagotovimo vsaj dolgotrajnost, če že ne »večnosti«?
Javni spomeniki, narejeni v spomin na določen zgodovinski dogodek ali osebo in postavljeni na javnem mestu, so pomemben, če ne celo nujen inventar vsakega modernega naroda. Spomenik in prostor, na katerem stoji, živita svoje življenje v spremenljivih časih. Z novimi generacijami delita politično usodo: zgodovinske spremembe lahko predrugačijo simbolični pomen tako spomenika kot osebnosti, ki jo ta predstavlja.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

26.01.2015

Čas za upor nečloveškemu kapitalizmu je čas za prodor zadružniške solidarnosti »

Pravkar je izšla knjiga Kapital in past zadolževanja. Zadružništvo kot alternativa, ki jo podpisujeta Claudia Sanchez Bajo in Bruno Roelants, vrhunska evropska poznavalca zadružnega gospodarstva.
Knjiga je pisana poljudno in je namenjena široki zainteresirani javnosti. Predstavlja zakonitosti in mehanizme svetovnega korporacijskega kapitalizma ›v realnem času‹ ter pot, po kateri je celoten globalni ekonomski sistem najkasneje leta 2008 zgrmel v finančno krizo. Avtorja večkrat opozarjata na najočitnejše napake prevladujočega kapitalističnega svetovnega reda, ki spodbuja razraščanje pohlepa, izigravanje pravnih regulativ, nezmernost, lobiranje, korupcijo in vsesplošne dolžniške odnose. Posledice takega spleta so lahko samo nevzdržna nesorazmerja in družbena neenakost, kar pa vodi v najraznovrstnejše konflikte.
Potem ko je sedanjemu svetu tako nastavljeno zrcalo, se avtorja posvetita zadružništvu, ki ga predstavita kot najprimernejšo alternativo in pravzaprav smiselno rešitev za globalno gospodarstvo.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

11.01.2015

»Okroglo« 2015: Ayn Rand, Edith Piaf, Carmen Martín Gaite, Agota Kristof, John Banville, Jane Austen ... »

Konec leta se oziramo nazaj, v začetku leta pa naprej. Pri Modrijanu vsako leto takle čas pregledamo, kateri literati in drugi avtorji ter osebnosti, povezane z našimi knjigami, bodo v novem letu bodisi praznovali »okroglo« ali pa se jih bomo spomnili zaradi obletnice – večinoma njihovega rojstva.
• 2. februarja bo 110. obletnica rojstva ameriške pisateljice ruskega rodu Ayn Rand. Avtorica je v ZDA izjemno priljubljena, njena dela so bila neštetokrat analizirana in ponatiskovana, njene romane – kar nekaj jih je zelo zelo obsežnih – pa ameriški bralci uvrščajo med najboljše romane 20. stoletja. V slovenščino sta prevedena samo dva, pa še nanju je bilo treba zelo dolgo čakati. Pri Modrijanu smo leta 2010 objavili njen romaneskni prvenec Mi, živi, prevedla ga je Katarina Mahnič.
• 19. decembra 1915 se je rodila francoska pevka Edith Piaf. Njena stoletnica je dober razlog za izid njene biografije. Izbrali smo najnovejšo in po mnenju poznavalcev najboljšo in najverodostojnejšo doslej. Leta 2013 jo je objavil znameniti francoski biograf Robert Belleret: raziskovanje življenja »pariškega vrabčka« mu je vzelo najmanj dve leti. Biografijo Piaf, francoski mit prevaja Maja Kraigher.
• Angleški zoolog in pisatelj Gerald Durrell bi 7. januarja dopolnil 90 let.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.11.2014

Drago Jančar dobil še eno tujo nagrado za roman To noč sem jo videl – nagrado Soroptimist »

Izid Jančarjevega romana Maj, november zgodaj jeseni se je prav imenitno ujel v francosko literarno jesen. Jeseni si namreč v Franciji druga za drugo sledijo nominacije in razglasitve literarnih nagrad, pri čemer Francozi ne skoparijo s priznanji in nagradami, ki veljajo tudi tujim literatom. Seveda pa morajo biti njihova dela prevedena v francoščino, in ne dvomimo, da lahko tujemu pisatelju prinese nagrado le odličen prevod.
Drago Jančar ima srečo, da prihajajo njegova dela v roke le vrhunskim prevajalcem, vsaj za francoščino to drži kot pribito. Andrée Lück-Gaye je tako prevedla kar tri izmed štirih Jančarjevih romanov, ki so dosegli francosko bralstvo: Severni sij (2005), Zvenenje v glavi (2011) in To noč sem jo videl (2014). Zadnji je izšel januarja letos in bil po nekaj mesecih ponatisnjen, jeseni pa je vstopil na sezname francoskih nagrad, namenjenih tujim pisateljem.

objavljeno v rubriki: Nagrade

20.11.2014

Hiša incesta, prvo objavljeno knjižno delo pisateljice Anaïs Nin, zdaj tudi v slovenskem prevodu »

Angela Anaïs Juana Antolina Rosa Edelmira Nin y Culmell. Ali samo: Anaïs Nin. Njeno ime in njeno obličje pozna vsak malo bolje omikani bralec, čeravno ni prebral nobene njene knjige. Anaïs Nin (1903–1977) je namreč poznana predvsem po erotični literaturi, zato ne preseneča, da je bilo doslej mogoče v slovenščini brati le njene erotično obarvane knjige, kot so Osvobojeni Eros (2009), Henry in June (1991) ter Ptičke in Venerina delta (1987). Opus te ameriške pisateljice zelo mešane krvi – oče Joaquín Nin je bil špansko-kubanski pianist in skladatelj, mati Rosa Culmell pa francosko-nizozemska pevka s klasično glasbeno izobrazbo – je sicer zelo obsežen in raznolik, kljub temu da je dočakala samo 73 let in da je imela zelo burno življenje.
Hišo incesta je začela pisati aprila 1932 in jo skušala objaviti jeseni 1934 v New Yorku, a ji tam ni uspelo pridobiti založnika, tako da je delo izšlo šele leta 1936 v Parizu.

objavljeno v rubriki: Svila

17.11.2014

Novela Nesporazum v Moskvi francoske pisateljice in filozofinje Simone de Beauvoir izšla v zbirki Svila »

Simone de Beauvoir, za mnoge najpomembnejša intelektualka moderne dobe, je najbolj znana po Drugem spolu, eni najbolj kontroverznih knjig 20. stoletja. Manj pa so znana nekatera druga njena razmišljanja, čeprav so zgodovinsko enako pomembna, npr. o problemu staranja.
Leta 1970 je napisala delo Starost (La Vieillesse), ki ga je Boris A. Novak (Sodobnost 6, 2013) opredelil kot obsežno, sistematično in lucidno razpravo, pionirsko delo o fenomenu staranja in starosti, in med drugim citiral tele njene misli:
Zato da bi starost ne bila bedna parodija prejšnje eksistence, obstaja le ena rešitev, in sicer da še naprej zasledujemo smotre, ki našemu življenju podeljujejo smisel: posvečanje posameznikom, kolektivom, vrednotam (stvarem: causes), družbenemu ali političnemu, intelektualnemu, ustvarjalnemu delu.

objavljeno v rubriki: Svila

10.11.2014

Kratki roman francoskega pisatelja Jeana Echenoza 14 – ob stoletnici začetka prve svetovne vojne »

Številke se v naslovih romanov le redko samostojno pojavljajo, v izjemnih primerih, ko vendarle se, pa so zelo pomenljive. Če številko 14 uvrstimo v stoletje, in sicer v preteklo stoletje, postane jasno, o čem roman govori – o letu 1914 in prvi svetovni vojni, ki ga je najbolj zaznamovala. Letos, ko mineva stoletnica začetka prve svetovne vojne, smo lahko spremljali izide številnih knjig, tako pregledov zgodovinskega dogajanja kot dokumentarne literature in dnevnikov, ki nam skušajo približati tisti čas.
V prevodu Suzane Koncut se jim pridružuje kratki roman 14 francoskega pisatelja Jeana Echenoza, ki se v njem sicer tudi sam sprašuje, kaj je še mogoče napisati o tej »veliki vojni«, o kateri je bilo že toliko napisanega.

objavljeno v rubriki: Svila

10.11.2014

V zbirki Svila izšlo avtobiografsko delo nemškega literarnega velikana in nobelovca Heinricha Bölla »

Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji iz različnih vzrokov (in ›spodrsljajev‹) vzniknil vihar sovražnega nacionalizma, ki je sicer veliko ljudi pregnal v tujino, največ čez lužo; toda večina je seveda ostajala in se je morala tako ali drugače prilagoditi novim razmeram družbe, ki jo je ugrabila in uročila apokaliptična klika nacističnih fundamentalistov. Živeti in delovati v taki družbi nikakor ni bilo lahko, še usodnejše posledice pa so take ›formativne‹ okoliščine pustile kajpak na mladih ljudeh, ki so svet še opazovali z velikimi očmi in iskali možnosti za svoj vstop vanj.
Prav ta, danes tako težko umljivi svet je obdajal skromnega, katoliško vzgojenega fanta Heinricha Bölla iz Kölna, ki je po vojni postal eden največjih nemških pisateljev modernega časa.

objavljeno v rubriki: Svila

05.11.2014

To noč sem jo videl Draga Jančarja – najboljša tuja knjiga, prevedena v francoščino »

Že večkrat smo pisali, kako spretni so Francozi pri populariziranju vrhunske literature, tako domače, francoske, kakor prevodne. Imajo veliko literarnih nagrad, številne izmed njih pa na dobre knjige opozarjajo tudi z več predizbori. Tako strokovnjaki za dobro literaturo ponudijo kupcem/bralcem sezname najboljšega, kar so izdale francoske založbe, in morda tako marsikomu prihranijo trud z branjem tistega, kar se sicer dobro prodaja, a zelo verjetno nima nobene literarne vrednosti.
Francozi v primerjavi z večino drugih velikih evropskih narodov veliko prevajajo in med deli njihove prevodne književnosti najdemo tudi literarna dela slovenskih književnikov. V francoščino so prevedeni štirje romani Draga Jančarja: Severni sij (prev. Andrée Lück-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Pariz, 2005), Katarina, pav in jezuit (prev. Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009), Zvenenje v glavi (prev. Andrée Lück-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011) in To noč sem jo videl (prev. Andrée Lück-Gaye, Phébus, Pariz, 2014). Kmalu po izidu Zvenenja v glavi leta 2011 je Jančar prejel evropsko književno nagrado ACEL, letošnjemu izidu francoskega prevoda romana To noč sem jo videl – izšel je pri založbi Modrijan leta 2010 in bil večkrat ponatisnjen – pa so sledile nominacije za kar tri francoske nagrade.

objavljeno v rubriki: Nagrade