Ali ste vedeli ...

Aprila je ugledna britanska revija Prospect objavila posodobljeno lestvico najvplivnejših intelektualcev in mislecev na svetu ta hip. Na njej so nekateri stari znanci, ki so bili na ta seznam imenovani (izglasovani) že pretekla leta. Letos pa nas posebej veseli, da je med vodilnimi svetovnimi misleci kar nekaj avtorjev, ki so pomembna dela v novejšem času izdali v (prav tako odličnih) prevodih pri založbi Modrijan.
Najpoprej je to britanski evolucijski biolog Richard Dawkins (1941), ki je številka ena letošnje Prospectove lestvice, pred slovenske bralce pa (poleg Sebičnega gena, 2006) stopa z Modrijanovimi knjigami Bog kot zabloda (2007), Razpletanje mavrice (2009), Največja predstava na Zemlji (2010) in Čudoviti svet (2012). Intelektualno občinstvo sveta je osvojil z ognjevitim zagovorom znanosti in doslednega racionalizma nasproti slepilu, prevari, praznoverju in množičnemu poneumljanju današnjega časa; o vsem tem tudi izčrpno govori v navedenih knjigah.
Na tretjem mestu je kanadski kognitivist, psiholog in lingvist Steven Pinker (1954).

Ali ste vedeli, da je prvo besedilo Philipa Rotha, ki ga je bilo mogoče brati v slovenščini, romanček Dojka (The Breast, 1972)? Leta 1979 je v prevodu Filipa Robarja Dorina v nadaljevanjih izhajal v legendarnem slovenskem tedniku Teleks. Uvodoma, v 40. številki Teleksa, je bilo zapisano: »Philip Roth je ameriški pisatelj mlajšega rodu, po poreklu Jud.« To je bil čas, ko se je Roth šele uveljavljal kot pisatelj »škandaloznih poigravanj s tabuističnimi temami«. Ta ocena v zvezi z Dojko še kako drži, kajti če poznamo Rotha predvsem po zadnjih romanih (Slehernik, Ogorčenje, Ponižanje), je Dojka precej nenavadno radikalen roman: profesor literature David Alan Kepesh se v njem spremeni v – dojko.

Seveda že veste! Leonard Cohen in Nick Cave sta med postaje svojih evropskih turnej 2013 vpisala tudi Ljubljano. Cohen bo sredi vročega poletja, 25. julija, v Areni Stožice predstavil svoj zadnji album Old Ideas, Cave pa štiri mesece pozneje, 25. novembra, v Hali Tivoli album Push the Sky Away, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Morebiti pa ne veste, da Leonarda Cohena in Nicka Cava ne družijo samo Ljubljana, Suzanne in oboževalci njune glasbe. Druži ju tudi literatura: pišeta prozo in poezijo, in zanimivo – napisala sta vsak po dva romana; in kot velja za njuno glasbo, velja za literaturo – ustvarjata za omikano poslušalstvo in prefinjeno bralstvo, drugače sploh ni mogoče.

Leto 2013 se je začelo in spodobi se, da tako kot lani tudi letos pravi čas opozorimo na avtorje, katerih dela smo objavili pri Modrijanu in obhajajo letos okrogel jubilej. 80. rojstni dan enega od avtorjev smo že zamudili – nemški zgodovinar Hans-Ulrich Thamer, avtor Nacionalsocializma, je osem desetletij življenja dopolnil že 1. januarja.
• 28. februarja bo ameriški ekonomist, nobelovec Paul Krugman star 60 let. Pri Modrijanu smo pred kratkim objavili prevod njegove zadnje knjige Ustavimo to krizo takoj!

Marca letos je britanska glasbena revija New Musical Express, kratko imenovana NME, praznovala 60 let izhajanja. Pri tedniku, ki od leta 1996 obstaja tudi v spletni različici, so ob tem jubileju povabili bralce, naj glasujejo za največjo glasbeno ikono zadnjih 60 let, torej od leta 1952, ko je izšla prva številka. Bralci so lahko izbirali med 60 imeni, glasovanje je potekalo šest mesecev, zbranih glasov pa je bilo več kot 160 000.
Vas zanima, kateri glasbeniki so se uvrstili v prvo deseterico?
Deseti je po mnenju bralcev NME član skupine Joy Division Ian Curtis, ki je leta 1980 naredil samomor. Deveti je Noel Gallagher (Oasis), osmi Morrissey, sedmi Jimi Hendrix, šesta je Amy Winehouse, peti Kurt Cobain, četrti Alex Turner (Arctic Monkeys), tretji David Bowie, drugi Liam Gallagher in prvi – John Lennon.

Le kaj je na sličici? Pred desetletji bi bilo treba uporabiti dosti domišljije, da bi uganili pravi odgovor, danes pa fotografije nerojenega otroka, plodu, zarodka, zrelega jajčeca in spermija, ki se zavrta vanj, ne presenetijo nikogar več. Ali veste, kdo je bil prvi fotograf, ki je posnel človeški plod v maternici? To je bil švedski fotograf Lennart Nilsson, rojen 24. avgusta 1922. Aprila 1965 je ameriška revija Life na naslovnici objavila njegovo fotografijo 18 tednov starega človeškega plodu, lebdečega v maternici. Na 16 straneh revije je bil pod naslovom Življenjska drama pred rojstvom objavljen članek, ki je pospremil izid knjige Ett barn blir till na Švedskem istega leta. 40 let pozneje je American Magazine Conference (AMC) to naslovnico razglasila za eno izmed 40 »največjih« naslovnic revij.

V nedeljo, 12. avgusta, imate zadnjo priložnost, da si ogledate gledališko igro Izganjalec hudiča. A za to se bo treba potruditi do gledališča Geffen Playhouse v Los Angelesu. Na tamkajšnji oder sta 3. julija režiser John Doyle in dramatik John Pielmeier prvič postavila igro Izganjalec hudiča, adaptacijo znamenitega romana Williama Petra Blattyja. Zasedba je vrhunska, če omenimo le zvezdnika Richarda Chamberlaina (Moje pesmi, moje sanje, Pesem ptic trnovk) in Brooke Shields, ki se je spominjamo zlasti po filmu Plava laguna (1980). Chamberlain je oče Merrin, Shields pa igra Reganino mater Chris MacNeil. In zakaj opozarjamo na to predstavo? Kdor je videl le film Williama Friedkina iz leta 1973, si najbrž težko predstavlja, kako lahko zgodba o deklici, ki jo je obsedel hudič, zaživi na odru. Laže pa bo tistemu, ki je prebral roman.

Predsedovanje Svetu Evropske unije je v nedeljo, 1. julija, prevzel Ciper, tretja najmanjša država Unije in ena izmed držav, ki so se Uniji pridružile v širitvi leta 2004. Je peta izmed »novih« držav, ki je prišla na vrsto za predsedovanje – po Sloveniji, Češki, Madžarski in Poljski. Globoka finančna kriza in dejstvo, da je Ciper le pred nekaj dnevi zaprosil za mednarodno finančno pomoč, na predsedovanje nimata nikakršnega vpliva – vrstni red je pač določen vnaprej, Cipru bosta sledili Irska in Litva, v prvi polovici leta 2014 pa naj bi predsedniški stolček grela – Grčija. Ciprski državniki se pred svojimi državljani najbrž ne bodo šopirili, kot so se naši pred štirimi leti, čeprav je kriza takrat že kazala zobe. Gotovo pa je predsedovanje lahko tudi priložnost – za promocijo turizma pa tudi kulture.

Šalimo se, milijona nimamo, ne v evrih ne v kaki drugi valuti, imamo pa knjigo, ob kateri lahko poskusite dokazati preprosto matematično trditev: vsako sodo število, večje od 2, je mogoče zapisati kot vsoto dveh praštevil.
Šalimo se, naloga ni ravno preprosta.
Toda založnik, ki je leta 2000 izdal angleško različico romana grškega pisatelja in matematika Apostolosa Doxiadisa Stric Petros in Goldbachova domneva ter ponudil milijon dolarjev tistemu, ki bi dokazal resničnost Goldbachove domneve, se ni šalil.
Pruski matematik Christian Goldbach (1690–1764) je 7. junija 1742 švicarskemu kolegu Leonhardu Eulerju napisal pismo, v katerem je postavil domnevo, da je vsako sodo število, večje od 2, vsota dveh praštevil.

Zelo očarljivo, zelo osamljeno. Toda le kaj sam počnem v tej stereoskopski sanjski deželi? Kako sem sploh prišel sem? Dvoje sani se je nekako izmuznilo proč in za seboj pustilo le vohuna brez potnega lista, ki v snežkah in podloženem plašču stoji na modro-beli cesti v Novi Angliji. Vibracij v ušesih mi ne povzročajo več vse bolj oddaljeni zvončki, temveč le prepevanje moje stare krvi. Vse je negibno, uročeno, prevzeto od meseca, zvratnega ogledala domišljije. Toda sneg je resničen, in ko se sklonim, da si z njim napolnim pest, se mi šestdeset let med prsti sesiplje v svetlikajoč se srež-prah.

»Po mojem doživetju, ki do neke mere sloni na intenzivnem ›druženju‹ s prevajanim besedilom in avtorjem, do neke mere pa seveda tudi na lastnem subjektivnem svetu, Nabokov zre na svojo razkošno preteklost, na svoje otroško kraljestvo skozi plast ledu, pri čemer so čustva zgolj nakazana oziroma evocirana skozi moč jezika oziroma pesniško podobje. Morda so prav zato nekatere pasaže tako pretresljive in lepe,« je prevajalka Breda Biščak pospremila zgoraj citirani odlomek v svoji spremni besedi h knjigi Govori, spomin znamenitega rusko-ameriškega pisatelja Vladimirja Nabokova.