Novica
Vabljeni med knjige, saj knjige so svet ...
15.04.2011
... vabi Društvo slovenskih pisateljev na tradicionalne, letos že šestnajste Slovenske dneve knjige – knjižni sejem z bogatim spremljevalnim programom, ki bo od ponedeljka, 18. aprila, do sobote, 23. aprila v srcu Ljubljane, knjižna praznovanja pa bodo tudi po drugih slovenskih mestih – v Novem mestu, Kopru, Celju, Velenju in Mariboru. Otvoritev v Ljubljani bo v ponedeljek, 18. aprila 2011, ob 11. uri pred Mestno hišo, slavnostni govornik bo predsednik RS dr. Danilo Türk.
Letošnja poslanica Milana Jesiha, predsednika Društva slovenskih pisateljev, se glasi:
Stara, blaga, dostojanstvena vzhodna omika oznanja, da zemeljske dneve prav porabi oni, ki je zaplodil življenje, posadil drevo in napisal knjigo.
Ali je kje prispodoba, ki bi videla dlje in globlje: saj smo vsi, ki ljubimo, nadaljevalci življenja; vsi, ki se v sebi prebujamo s pomladjo, sadimo v njenem vrtu; in vsi bralci smo vselej pisci knjig, pomeni sograditelji svetov, jezni pravičniki nad njimi, popotniki po njihovih blodnjakih, spremljevalci njihovih sreč in bolečin – brez nas ni knjig in ne njihovih svetov. Bralci smo njihovi skrbniki. Beremo skrbno.
(Program in vabilo na 16. slovenske dneve knjige, DSP)
_______
Ali veste, zakaj praznujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic ravno 23. aprila?
23. aprila goduje sveti Jurij, zaščitnik viničarjev, viteških redov, tabornikov, kmetov, rudarjev, lončarjev, sodarjev, ujetnikov, popotnikov in konjenikov. Jurjevo je v Kataloniji dan vrtnice (el dia de la rosa) in dan knjige (el dia del llibre). Ta dan si Katalonci po tradiciji podarjajo vrtnice in knjige - moški ženski vrtnico, ženska moškemu knjigo. Praznik je tudi priložnost za spodbujanje k prodaji knjig: kdor na jurjevo kupi knjigo, dobi v dar še vrtnico. Seveda pa je praznik tesno povezan s književnostjo: tega dne so umrli trije znameniti književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Garcilaso de la Vega, vsi leta 1616. 23. aprila so se rodili nekateri drugi znani književniki, na primer Vladimir Nabokov (1899), Halldór Kiljan Laxness (1902), Maurice Druon (1918) in Manuel Mejía Vallejo (1923). V počastitev teh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
Dobrodošli na stojnici založbe Modrijan!
Sorodne novice
na vrh strani21.12.2010
Božične jedi v Kuharski enciklopediji »
Ali ste vedeli, da je ena glavnih sestavin božičnega pudinga (Christmas pudding), angleške specialitete, ki jo naredijo za božič, goveji loj? Zmes za puding poleg loja vsebuje drobtine, moko in suho sadje (slive, rozine, kandirano sadje, kandirane lupine agrumov), mandlje, mleko, jajca in začimbe (muškatni orešček, cimet, sol). Vse skupaj zamesijo in več ur počasi kuhajo v obliki krogle in zavitega v cunjo. Odišavijo ga z rumom ali konjakom. Za tri tedne ga dajo zavitega v cunjo na hladno, pred serviranjem ga pogrejejo in flambirajo. Menda je zelo dolgo užiten.
Za božič lahko namesto potice in piškotov pripravite božičnik ali božični kruh, priljubljeno božično pecivo pa je tudi božično deblo (fr. bûche de Noël, ang. yule log).
23.11.2010
Italijanski film po romanu Mi, živi Ayn Rand »
Ali ste vedeli, da je bil roman Mi, živi ameriške pisateljice Ayn Rand v Italiji bil pravi hit in da so Italijani po njem že leta 1942 naredili film, ne da bi uredili avtorske pravice? Zaradi dolžine so ga predvajali v dveh samostojnih delih: Mi, živi (Noi vivi) in Zbogom, Kira (Addio, Kira). Fašistična vlada je filma odobrila, ker sta bila protikomunistična. A javnosti je bilo takoj jasno, da je film prav toliko protifašističen kot protikomunističen; ljudje so razumeli, da je Ayn Rand v zgodbi mislila na zlo vsakršne diktature in so filma z navdušenjem sprejeli tudi kot protest proti Mussoliniju. Njemu v posmeh so sebe poimenovali »Mi, mrtvi« (Noi morti), Mussolinijevo gospodarsko politiko pa »Zbogom, lira« (Addio, lira).
08.10.2010
Nabokov v Figesovi knjigi Natašin ples »
Ali ste vedeli, da je Vladimir Nabokov svoje najznamenitejše delo, roman Lolita, napisal v angleščini in ga pozneje sam prevedel v ruščino?
Mnogokaj iz življenja tega velikega literata je mogoče izvedeti v kulturni zgodovini Orlanda Figesa Natašin ples. Nabokovu je Figes posvetil del osmega poglavja z naslovom »Rusija zdoma«. Figesov pomemben vir za pisanje tega poglavja pa je bila prav avtobiografija Govori, spomin, ki je pred izidom pri naši založbi.
Preberite kratek odlomek iz knjige Natašin ples.
29.06.2010
Zakaj so Američani verjeli Baracku Obami? »
»V svojih govorih je uporabljal prave besede, metafore in simbole, da so volivci njegove besede prepoznali za svoje, kar je največja odlika učinkovitega političnega govora. Spretno je prepletel biblične motive izvirnega greha in madeža suženjstva, kazni in odrešitve, upanja in enotnosti. Opisal je razloge za probleme, v katerih se je znašla Amerika, in nakazal pot, kako jih rešiti.«
Odlomek smo povzeli iz odgovora Davida Ritchieja, profesorja na komunikološkem oddelku ameriške univerze Portland, Lenartu J. Kučiću v zadnji Sobotni prilogi (Delo, 26. junij 2010).
07.05.2010
Tuji avtorji o naši prestolnici »
Ali ste vedeli, da sta v knjigi Zdaj pa: Ljubljana, ki je izšla v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige, objavljena odlomka iz dveh Modrijanovih najnovejših knjig? Na straneh 128–133 lahko preberete odlomek iz knjige Véliki evropski roman Belgijca Koena Peetersa, ki jo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.