Novica
Izšel je nemški prevod Jančarjevega romana Drevo brez imena
02.09.2010
Pri dunajski založbi Folio Verlag je danes izšel nemški prevod romana Drevo brez imena Draga Jančarja – Der Baum ohne Namen. Roman, ki smo ga pred dvema letoma izdali v veliki evropski zbirki Euroman, je v nemščino prevedla Daniela Kocmut; predstavitve za nemške bralce bodo v Berlinu (21. 9.), Salzburgu (28. 9.), na Dunaju (29. 9.) in v Regensburgu (26. 10.).
Roman je bil doslej objavljen v ukrajinščini in hrvaščini.
Že čez nekaj dni pa pričakujemo izid Jančarjevega novega romana To noč sem jo videl. Prvič ga bomo predstavili v četrtek, 16. septembra, v Modrijanovi knjigarni.
Multimedija
na vrh straniSorodne novice
na vrh strani10.04.2012
Novo razumevanje staranja z biologom Miroslavom Radmanom »
»Zadnji dve leti življenja staneta vse sisteme socialnega varstva na svetu več kot vsa leta prej. Če umrete pri devetdesetih, bo znesek zdravstvenih izdatkov za obdobje od oseminosemdesetega do devetdesetega leta enak, če ne višji, kot znesek za prvih oseminosemdeset let vašega življenja. Če vse bolezni, ki nas morijo, časovno zamaknemo in raztegnemo, bo finančno breme manj težko. Predstavljam si stodvajsetletnika, ki ima srce, telo in predvsem možgane štiridesetletnika, ki pa je že preživel sto let v učenju in nabiranju življenjskih izkušenj. Mar ni to lepa ideja?«
27.03.2012
Že druga knjiga italijanskega novinarja Gianluigija Nuzzija v slovenščini »
Se spominjate Gianluigija Nuzzija? Junija 2010 je pri založbi Modrijan izšla njegova knjiga Vatikan, d. d., in ob tej priložnosti je Nuzzi obiskal Ljubljano ter knjigo predstavil v Modrijanovi knjigarni. Prvi natis knjige je bil razprodan, še preden se je poletje dobro začelo, zato ne dvomimo, da bo podobno zanimanje vzbudila tudi knjiga Metastaza, ki jo je Nuzzi napisal v sodelovanju s Claudiem Antonellijem, izšla pa je ravnokar, skoraj hkrati s knjigo Skrivni Wojtyła, ki sta jo napisala Nuzzijeva kolega Giacomo Galeazzi in Ferruccio Pinotti.
26.03.2012
Pričevanje o času, v katerem je imel argument moči odločno prevlado nad močjo Besede »
Pred kratkim smo v časopisju prebrali za mnoge bržkone presenetljiv zapis o ameriškem zunanjem ministrstvu, češ da je državo Vatikan uvrstilo v srednjo kategorijo (›skrb zbujajoče‹) na svoji tristopenjski lestvici držav kot morebitnih središč za pranje denarja. Resda mu dela družbo še približno tretjina vseh samostojnih držav na svetu, prav pohvalno pa to gotovo ni, zato je bilo tudi v javnosti komaj deležno omembe, največkrat pač le kake nejeverne dvignjene obrvi.
To niti ne preseneča, saj ›se ve‹, da je načeloma deplasirano, če se tako ugleden subjekt mednarodnega prava, kot je Sveti sedež, postavlja v bližino najhujšega kriminala. Toda po drugi strani ›se ne ve‹, kakšnim in katerim dejavnostim se vse posvečajo subjekti na notranji strani cerkvenih zidov.
18.03.2012
Spomini pogumnega, zanesenjaškega mladeniča, ki se je boril za dobro stvar »
»Navadni, povprečni državljani so živeli v vzdušju vsesplošnega konkretnega in tudi čisto abstraktnega strahu pred avtoriteto (avtoriteta pa je bila avtomatično prisojena vsakomur, ki si je nadel uniformo, četudi je bil recimo vratar), pred ovajanjem, pred preveliko zgovornostjo, pred prisluškovanjem, pred izsiljevanjem. Živeli so v strahu pred vsem in vsemi. Grizel jih je črv večnega sumničenja in negotovosti, saj nikoli ni bilo jasno, kdo koga nadzoruje – in ljudje so začeli (za vsak slučaj) nadzorovati drug drugega ter postajati prestrašene lutke v rokah sistema in njegove podaljšane roke tajne policije.
15.03.2012
Vegetarijanstvo je danes tudi »zelenjavno gurmanstvo« – a spomnite se osemdesetih »
… časa, »ki je bil prelomen v toliko pogledih, zlasti za naš prostor, mi – dva mlada para na koncu študija – pa smo v iskanju novih, tudi duhovnih orientacij iz običajne prehrane sklenili preiti na vegetarijansko. Takrat je bil to, na zasebni ravni, poskus mega velikosti. Marsikateri družinski član ali kolega je dvomeče dvignil obrvi, ko je izvedel za našo odločitev.
V restavracijah, gostilnicah in hotelih so nam ob vprašanju, kaj bi lahko dobili za obrok brezmesnega, enotno, kot po začaranem dogovoru, ponudili trojček kuhanega korenja, graha in cvetače na maslu, pa še krompir in solato. V najimenitnejšem ljubljanskem lokalu smo za nameček dobili šampinjone na žaru – in to je bila že gostija.
Marsikomu pa se je naše ›eksperimentiranje z zelenjavo‹ zdelo zanimivo.«
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.