E-novice

Novica

Kje so tiste steze – večno hrepenenje in iskanje lepot

31.08.2010

Gorski svet ni mogel ostati tak, kakršen je bil pred petdesetimi leti. Toda skoraj nič ni bilo storjenega, da bi ljudje zahajali v gore po tisto, kar jim gore zares nudijo. Navsezadnje želijo vsi, mladi, starejši in stari, stik z neokrnjeno gorsko naravo, zato želim, da bi mladina, ki je lahko hrabra, razumna, poštena in bistra, čim prej uvidela, da je neodložljiva zahteva urediti to našo prelepo deželo tako, da nam bo dajala svoj pravi blagoslov. Časi se spreminjajo, postavljajo nove zahteve, a tudi ljudje se morajo spremeniti. Novim zahtevam se moramo prilagoditi tako, da ohranimo stalne vrednote. Te segajo od preteklih časov v naša leta in jih moramo obvarovati tudi za prihodnost.

Te besede Marijana Lipovška bi prav tako lahko zapisal kateri od današnjih gornikov. Lepote gora so namreč večne, zato je lahko branje knjige Kje so tiste steze, ki je ravnokar izšla pri naši založbi, še dandanašnji neustavljivo privlačno. Če ste torej med tistimi, ki po antikvariatih zaman iščejo knjigo Steze, smučišča in skale Marijana Lipovška, ki je nazadnje izšla davnega leta 1978, boste nadvse veseli te izdaje, ki Lipovškovo besedilo in fotografije prinaša v novi preobleki in novi lepoti. Knjigo, ki je izšla ob 100-letnici rojstva tega vsestranskega umetnika, smo obogatili s spremnim besedilom Vladimirja Habjana in Franceta Steleta.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

12.07.2010

V zbirki Živa preteklost izšel dnevnik Zdenka Rota »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Leta izgubljene mladosti. Dnevnik 1942–1948. Dnevniški zapisi Zdenka Rota, rojenega leta 1925 v vasi Rakitna, zajemajo obdobje od julija 1942 do svetega večera 1948. Predgovor je napisal Peter Rot, Zdenkov brat, ki med drugim piše: »Razpad Jugoslavije in italijanska okupacija vasi nista obšli. Zdenkov dnevnik se začenja v nedeljo, 12. julija 1942. Takrat so partizani poskušali mobilizirati domače prebivalstvo: ›Vsi od 16. do 45. leta se morajo zglasiti popoldne ob pol šestih. Tako je bilo razglašeno po maši ob desetih.‹

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Latinska književnost »ab urbe condita« do konca rimske države »

Izšla je Contejeva Zgodovina latinske književnosti. Ljubitelji antike in antične književnosti, še posebej pa študentje klasične filologije, primerjalne književnosti, slovenščine, zgodovine, filozofije, prava in mnogih drugih usmeritev bodo veseli te zelo obsežne, a pregledne knjige, ki predstavlja latinsko književnost »ab urbe condita« do konca rimske države.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Dotik znanja – predstavitev knjige v Modrijanovi knjigarni »

»Inkluzija nikakor ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen pa je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami inkluzije. Zato je prav, da se z njimi seznani.« Tako pravi Roman Brvar v svoji knjigi DOTIK ZNANJA. Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Gianluigi Nuzzi prihaja v Ljubljano »

»Ta knjiga ni naperjena proti Vatikanu; opisuje le dejanja, ki so jih zagrešili ljudje, nevredni izkazanega jim zaupanja. Bila naj bi pričevanje o dogajanju onkraj stebrišča svetega Petra in švicarskih gardistov v kobaltno modrih uniformah. Pripoveduje zamolčano resnico o vatikanskih financah, pri tem pa se opira na listine človeka, od sedemdesetih do devetdesetih let osebne priče velikih dogodkov, ki so pretresli Vatikan, Italijo in ves svet.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

01.06.2010

Največja predstava na Zemlji – nova Dawkinsova knjiga pravkar izšla »

Izšla je nova knjiga britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa Največja predstava na Zemlji. Čeprav se je z evolucijo ukvarjal že v mnogih prejšnjih knjigah, se nikjer ni posvečal pojmu kot takemu. Tokrat se je odločil, da napiše knjigo, posvečeno dokazovanju evolucije kot dejstva. Največja predstava na Zemlji je tako njegov osebni ›manjkajoči člen‹ in zapolnjuje morebitne še odprte vrzeli v njegovih znanih tezah. To mu je imenitno uspelo, spotoma pa – iz svoje kože pač ni mogel! – je še natrosil dovolj odgovorov in dokazov, s katerimi učinkovito zapre usta ›nasprotnikom znanosti in zanikovalcem zgodovine‹.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.