E-novice

Novica

Priznajte, že dolgo se sprašujete, kako so stari Latinci ...

20.01.2012

Stari Latinci so bili ljudje kot mi in prevevala so jih podobna čustva kot nas, le da so jih, zlasti tista najbolj nizkotna, znali ubesediti na mnogo bolj prefinjen način kot sodobni človek. Pomislite samo na današnje politike! Zlasti njim bi ta posrečena zbirka latinskih zmerljivk, žaljivk in dovtipov utegnila koristiti, v parlamentu bi se lahko ozmerjali, kot predlagajo Plavt, Cicero, Marcial, Katul in drugi veliki rimski umi; če drugega ne, bi imeli vsaj dober razlog, zakaj ne razumejo drug drugega – znanje latinščine je pač še vedno precejšnja izjema.
A brez skrbi, v knjižici Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini, ki je pravkar izšla pri naši založbi, so tudi prevodi. Za dr. Mateja Hriberška, latinista in grecista ter docenta na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bila priprava te simpatične knjižice, ki sta jo pred skoraj petnajstimi leti zasnovala Britanca Michelle Lovric in Nikiforos Doxiadis Mardas, poseben izziv: »Na to priredbo glejte tudi kot na moje nugae translatoriae – ›prevajalske igračkarije‹, ki so nastajale sporadično, v prostem času, med odmori v službi, v nekaj delovnih nočeh, kakšna ideja pa se je – priznam – utrnila celo med vožnjo.« Poudariti je še treba, da so prevodi brez izjeme neposredni, iz latinskih besedil, na novo so prevedeni tudi citati, ki bi jih bilo mogoče poiskati v že objavljenih prevodih.
Knjižico pa si bomo kljub nekoliko drznejši vsebini dovolili priporočiti tudi učiteljem latinščine v gimnazijah. Z njo utegnejo popestriti uro latinščine in se ob domislicah starih Latincev skupaj z dijaki sprostiti po kakšni naporni latinski paradigmi. A naj pazijo, da si ne nakopljejo gneva tistih čistunov, ki vedno budno spremljajo, kaj se bere v šolah ...

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

02.11.2011

Najboljše delo Michala Viewegha so kratke zgodbe »

Knjige Michala Viewegha dosegajo naklade več kot petdeset tisoč izvodov in so prevedene v enaindvajset jezikov, zato se je tega popularnega češkega pisatelja prijela etiketa, da je »komercialen«. A ne vzemite te oznake slabšalno, kajti če radi berete njegove knjige, imamo za vas čudovito novico: v slovenskem prevodu je izšlo Vieweghovo najboljše delo – zbirka kratkih zgodb. Nives Vidrih, prevajalka iz češčine, naša najboljša poznavalka češke književnosti in tudi del Michala Viewegha, je iz dveh njegovih zbirk zbrala in prevedla najboljše zgodbe, pri Modrijanu pa smo jih izdali v knjigi Zgodbe o ljubezni in seksu.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

02.11.2011

Martinovo 2011 ne le ob vinu in martinovi goski, temveč tudi s knjigo »

»Moja knjiga je kakor vino; ima vse njegove barve in vse njegove arome in okuse, prosojnost svetlobe in globino izraza,« je Drago Medved med drugim zapisal za novo številko časopisa Modrijan. Časopis že pripravljamo za vas, prav posebno mesto v njem pa zavzema nova slovenska knjiga o vinu – Vinske bravure Draga Medveda.
Ta imenitna knjiga za vse ljubitelje »Dionizovega daru«, kakor so o njem verjeli stari Grki, je pravkar izšla, za izid pa seveda ni boljše priložnosti, kot je čas okoli martinovega, praznika, ki se ga na Slovenskem ne branijo niti ljubitelji piva. Kaj šele »vodopivci«! Vino in voda sta namreč nerazdružljivo povezana, njun odnos pa je nadvse zanimiv, saj ga srečujemo tudi v mnogih pregovorih in rekih.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

27.10.2011

V slovenskem prevodu naposled tudi Careyjev roman Oscar in Lucinda »

Če ste kolikor toliko doma v anglosaksonski književnosti, Petra Careyja, enega najpomembnejših sodobnih avstralskih pisateljev, vsekakor poznate. Kar je Philip Roth za ameriško romanopisje, je Carey za avstralsko, in zdi se, da smo se slovenski založniki vse predolgo motovilili okrog enega najpomembnejših avstralskih romanov. Oscar in Lucinda, roman iz leta 1988 (na sliki je detajl naslovnice izvirnika), je bil namreč na seznamu prevodnih »dezideratov« že v času, ko je založniško dejavnost na Slovenskem pomagalo vzdrževati Ministrstvo za kulturo RS.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

26.10.2011

O lepem in grdem vemo že vse, zdaj so na vrsti seznami »

Izšel je slovenski prevod dela Vrtinec seznamov velikega italijanskega misleca Umberta Eca. To je tretja v nizu knjig, ki ga začenjata uspešnici Zgodovina lepote (2004) in Zgodovina grdega (2007); prevoda obeh sta izšla pri Modrijanu leta 2006 oz. 2008.
Umberto Eco je semiolog, prevajalec angleških in francoskih avtorjev 19. stoletja, specialist za dela Jamesa Joycea, pisec več kot dvesto predgovorov h katalogom sodobnih slikarjev in prijatelj ter libretist sodobnih glasbenikov, med katerimi je najbolj znan Luciano Berio. Slovenci in večina svetovnega bralstva pa gospoda iz Alessandrie, ki bo kmalu, 5. januarja 2012, dopolnil osemdeset let, seveda najbolje poznamo po knjigah, zlasti kot avtorja romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo, Baudolino, Plamen kraljice Loane in drugih uspešnic.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

19.10.2011

Ženske – delo ameriškega pisatelja T. C. Boyla prvič za slovenske kupce »

Štiri ženske. Sedem otrok (en priženjen). Trikratna postavitev doma, dvorca Taliesin. Denarne manipulacije, zavračanje in neupoštevanje družbenih norm, potovanja, selitve, strasti, prevare, visokoleteči načrti, zagrenjeni in tudi nasilni upniki. Umori. In vse prepleteno z nenehnim snovanjem novih in novih arhitekturnih mojstrovin. To je bilo življenje Franka Lloyda Wrighta (1867–1959) in žensk, ki so prekrižale njegovo kaotično, vase zaverovano, a vendar karizmatično življenjsko pot (na sliki je z ženo Olgivano in hčerko Jovano leta 1957).

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.