E-novice

Novica

Severni sij na Jančarjevem zemljevidu: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture

19.01.2012

Izšel je Severni sij, posebna izdaja enega Jančarjevih najboljših in najbolj znanih literarnih del. Tretji roman Draga Jančarja letos dopolnjuje 28 let in doživlja čisto posebno čast – eno osrednjih mest v programu Evropske prestolnice kulture 2012. Pri Modrijanu, kjer smo objavili tudi Jančarjeva zadnja dva romana, Drevo brez imena (2008) in To noč sem jo videl (2010), je Severni sij zasijal še četrtič, v soboto, 14. januarja 2012, na otvoritveni dan Evropske prestolnice kulture, pa je v Mariboru zasijal čisto zares, kot veličasten svetlobni napis na Trgu Borisa Kidriča. Mesto Maribor bo namreč osvetljeno vsak dan tega leta, Jančarjev zemljevid pa bo sijal na osmih lokacijah – na eni izmed njih bo tudi napis To noč sem jo videl (v tiskarni je že peti natis tega romana).
Evropska prestolnica kulture je najpomembnejši kulturni projekt v letu 2012, bržkone pa tudi eden največjih, odkar obstaja slovenska država. Kulturni dogodki se bodo vrstili vse leto, razlogov za obisk Maribora in partnerskih mesta pa nikoli ni bilo več kot letos. Naš prvi predlog je tu – v sredo, 8. februarja, na slovenski kulturni dan, bo Drago Jančar v Alojzijevi cerkvi v Mariboru predstavil knjigo Severni sij: Modrijanovo novo izdajo ter prevod v nemščino (Nordlicht), ki je izšel pri založbi Folio.
Dobrodošli v Mariboru!

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Sorodne novice

na vrh strani

12.07.2010

V zbirki Živa preteklost izšel dnevnik Zdenka Rota »

Pri založbi Modrijan je pravkar izšla knjiga Leta izgubljene mladosti. Dnevnik 1942–1948. Dnevniški zapisi Zdenka Rota, rojenega leta 1925 v vasi Rakitna, zajemajo obdobje od julija 1942 do svetega večera 1948. Predgovor je napisal Peter Rot, Zdenkov brat, ki med drugim piše: »Razpad Jugoslavije in italijanska okupacija vasi nista obšli. Zdenkov dnevnik se začenja v nedeljo, 12. julija 1942. Takrat so partizani poskušali mobilizirati domače prebivalstvo: ›Vsi od 16. do 45. leta se morajo zglasiti popoldne ob pol šestih. Tako je bilo razglašeno po maši ob desetih.‹

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Latinska književnost »ab urbe condita« do konca rimske države »

Izšla je Contejeva Zgodovina latinske književnosti. Ljubitelji antike in antične književnosti, še posebej pa študentje klasične filologije, primerjalne književnosti, slovenščine, zgodovine, filozofije, prava in mnogih drugih usmeritev bodo veseli te zelo obsežne, a pregledne knjige, ki predstavlja latinsko književnost »ab urbe condita« do konca rimske države.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Dotik znanja – predstavitev knjige v Modrijanovi knjigarni »

»Inkluzija nikakor ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak je lahko osvežitev za pedagoško prakso. Upravičen pa je lahko strah učitelja pred neznanimi zahtevami inkluzije. Zato je prav, da se z njimi seznani.« Tako pravi Roman Brvar v svoji knjigi DOTIK ZNANJA. Slepi in slabovidni učenci v inkluzivni šoli, ki je pravkar izšla pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

03.06.2010

Gianluigi Nuzzi prihaja v Ljubljano »

»Ta knjiga ni naperjena proti Vatikanu; opisuje le dejanja, ki so jih zagrešili ljudje, nevredni izkazanega jim zaupanja. Bila naj bi pričevanje o dogajanju onkraj stebrišča svetega Petra in švicarskih gardistov v kobaltno modrih uniformah. Pripoveduje zamolčano resnico o vatikanskih financah, pri tem pa se opira na listine človeka, od sedemdesetih do devetdesetih let osebne priče velikih dogodkov, ki so pretresli Vatikan, Italijo in ves svet.«

objavljeno v rubriki: Izšlo je

01.06.2010

Največja predstava na Zemlji – nova Dawkinsova knjiga pravkar izšla »

Izšla je nova knjiga britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa Največja predstava na Zemlji. Čeprav se je z evolucijo ukvarjal že v mnogih prejšnjih knjigah, se nikjer ni posvečal pojmu kot takemu. Tokrat se je odločil, da napiše knjigo, posvečeno dokazovanju evolucije kot dejstva. Največja predstava na Zemlji je tako njegov osebni ›manjkajoči člen‹ in zapolnjuje morebitne še odprte vrzeli v njegovih znanih tezah. To mu je imenitno uspelo, spotoma pa – iz svoje kože pač ni mogel! – je še natrosil dovolj odgovorov in dokazov, s katerimi učinkovito zapre usta ›nasprotnikom znanosti in zanikovalcem zgodovine‹.

objavljeno v rubriki: Izšlo je

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.