Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? Niso samo pomembne osebe iz slovenske kulturne in politične zgodovine, nekaj časa so bili tudi zaprti na Golem otoku, na prvem koncentracijskem taborišču po drugi svetovni vojni v Evropi.
Po pričevanjih mnogih, ki jih prinaša knjiga Goli otok – Titov gulag, novo delo dr. Božidarja Jezernika, je okrutnost Golega presegla vsa starejša taborišča. Med interniranci so bili tudi taki, ki so med vojno izkusili različna koncentracijska taborišča v nacistični Nemčiji ali fašistični Italiji. Pripovedovali so o podobnih izkušnjah iz teh taborišč, ki pa so se v nečem bistveno razlikovala od golootoških. Tam je bila med mučitelji in trpinčenimi potegnjena meja, tam so taboriščniki lahko ostali tovariši v trpljenju, lahko so se drug drugemu potožili v stiski.

Oktobra se kot vsako leto obeta eden izmed osrednjih svetovnih založniških dogodkov, Frankfurtski knjižni sejem. Tokratna častna gostja sejma bo Brazilija. Verjetno le malokdo še ni slišal za Paula Coelha, brazilskega avtorja številnih knjižnih uspešnic, toda koliko o brazilski literaturi pri nas sploh vemo? Ali bi znali denimo na pamet našteti pet brazilskih književnikov? Hiter pogled v seznam Cobissa pove, da v slovenščini lahko prebiramo nekaj klasikov brazilske literature (Machado de Assis, Carlos Drummond de Andrade, Jorge Amado), najde pa se tudi nekaj prevodov priznanih sodobnih brazilskih pisateljev, poleg šestnajstih knjig Coelha vsaj še dva romana Joãa Ubalda Ribeire ter po en roman Chica Buarqua, sicer tudi odličnega glasbenika, in Cristovãa Tezze.

Zgodovina pozna veliko primerov prepletanja resničnosti in izmišljenega, pa ne le tistih v literaturi, filmu ali vizualni umetnosti, kjer sta premešana namerno, ampak tudi tistih nasprotnih, ko se izmišljeno vplete v življenje. »Kot v filmu« je ne nazadnje stavek, ki odseva prav ta razmerja. Absurdna, pravzaprav tragična takšna situacija se je pred dvajsetimi leti pripetila Žarku Lauševiću. Sredi blesteče igralske kariere se mu je življenje obrnilo na glavo, ko se je pred nekim lokalom v Podgorici, kamor sta zavila z bratom, nepričakovano zapletel v pretep in v samoobrambi ubil dva človeka. Pristal je v beograjskem Centralnem zaporu, v katerem je snemal prizore iz filmov Brata po materi in Bolje od bega ter nanizanke Sivi dom. In kjer je med snemanjem filma spoznal cel kup stražarjev, z upravnikom pa sta bila celo v sorodstvu. Da bi preživel kruto igro usode, je začel pisati zaporniški dnevnik, ki ga je leta 2011 objavil v odmevni knjigi Leto mine, dan nikoli.

Izgubljeni čas je knjiga osebnih zapisov Andreja Inkreta: o literaturi, gledališču, aktualnem političnem dogajanju in reminiscencah na pretekle – za Slovenijo ključne – zgodovinske dogodke. Je tudi zbir pomembnejših esejev in kolumn, ki jih je avtor objavljal koncem preteklega stoletja. Za slovenskega bralca, ki ga zanima preteklo kulturno in politično dogajanje, bodo še posebej zanimive kolumne, saj v njih odseva čas, tik preden se je naša država profilirala kot samostojna, zabeleženi pa so zvečine dogodki, ki so (danes tako samoumevno) pomembno vplivali na sedanjost, kot jo poznamo tu in zdaj. Leta 1990 se avtorju na primer zapiše: »Vse kaže, da danes v Jugoslaviji nihče več ne verjame v Jugoslavijo. Vsakogar pa je strah njenega razpada.«

V sodobnem času se vse bolj vračamo k izročilu prastare kulture naravnega vrtnarjenja in si prizadevamo, da bi zelenjavo in zdravilna zelišča pridelali sami. Velikokrat ne vemo, kako na svojem malem vrtu pridelati zdrav in obilen pridelek, kako ohraniti prst vlažno, rahlo in rodovitno, kako gnojiti čim bolj naravno, kako odgnati škodljivce in bolezni z našega vrta, katere rastline saditi skupaj, katero sadje izbrati za svoj mali vrt …
Na ta in še mnoga druga vprašanja, povezana z biovrtnarjenjem, odgovarja slavna, tudi pri nas znana nemška vrtnarska strokovnjakinja in avtorica številnih priročnikov Marie-Luise Kreuter. Priročnik Biovrt za začetnike, ki je pravkar izšel pri založbi Modrijan, je sicer šele njena druga knjiga, ki je prevedena v slovenščino.