Novica
Vznikanje in naraščanje grozljivega pod površjem krhkega dekliškega sveta
09.05.2012
Avstralskega režiserja Petra Weirja gotovo poznate po številnih filmskih uspešnicah, kot so Trumanov show, Društvo mrtvih pesnikov, Zelena karta, Priča – vse od naštetih so nastale v Ameriki, kamor se je režiser preselil na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Med omenjenim naborom njegovih slavnih filmov pa manjkata še dva ključna »avstralska«: Galipoli, ki je igralca Mela Gibsona povzdignil med zvezde, in Piknik pri Hanging Rocku, ki je Weirju prinesel prvi mednarodni ugled, avstralsko kinematografijo pa postavil na svetovni zemljevid.
Pri snemanju Piknika je bilo nekaj zapletov. Tako se prvotno izbrani scenarist David Williamson menda ni utegnil lotiti dela, na njegovo mesto je prišel Cliff Green, ki je prav s scenarijem za Piknik napisal svoje najslavnejše delo. Glavni lik, Mirando, naj bi igrala Ingrid Mason, vendar se izbira ni obnesla, nadomestila jo je Ann-Louisse Lambert, Masonovo pa so prepričali, da je odigrala manjšo vlogo. Poleg tega so bili nekateri glasovi deklet skrivaj sinhronizirani v glasove profesionalnih igralk. Film so kljub zapletom leta 1975 uspešno dokončali in poslali v kinematografe. Požel je vsestranski uspeh – hvalili so ga kritiki, oboževali gledalci, producenti so bili zadovoljni: proračun zanj je znašal 440.000 dolarjev, v blagajne avstralskih kinematografov pa se jih je nateklo 5.120.000.
Film je obveljal za mojstrovino filmske fotografije, suspenza in atmosfere. Kot je Peter Weir priznal v nekem intervjuju po premieri filma, mu je bilo ustvarjanje atmosfere od nekdaj pomembnejše od značajev, in tu je bil s filmom zagotovo zadovoljen. Zato pa ga je toliko bolj skrbelo, kako bo občinstvo sprejelo dejstvo, da spremlja zgodbo o skrivnosti, ki ostane nepojasnjena – torej natanko tisto, kar je pri zgodbi osebno najbolj cenil.
Skrbi so bile odveč. Prav posebno vzdušje – vznikanje in naraščanje grozljivega pod površjem krhkega dekliškega sveta – in nepojasnjena skrivnost, o kateri se še danes razpravlja, sta ostali zaščitna znamka Piknika pri Hanging Rocku. A tukaj ne mislimo več toliko na film, temveč na literarno predlogo, po kateri je bil film posnet. Roman Joan Lindsay z istim naslovom ima med literarnimi deli enako kulten status kot film, zdaj pa je končno priložnost, da ga preberete tudi v slovenščini. Izšel je v zbirki Nostalgija; Katarina Mahnič, ki ga je prevedla, je skrivnostno prizorišče – Hanging Rock v Viktoriji na jugu Avstralije – tudi obiskala.
Primerjava s filmom utegne biti zanimiva izkušnja, toda za užitek v branju v resnici povsem nepomembna. No, če filma niste videli, knjigo pa boste prebrali, vas bo gotovo zamikalo pogledati, kako je to videti na ekranu – že preprosto zato, da bi lahko podoživeli bralske vtise. In občutili čisto pravo – nostalgijo ...
Sorodne novice
na vrh strani02.05.2013
Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? – Goli otok »
Kaj imajo skupnega Dragotin Gustinčič, Mirko Košir, Ludvik Mrzel, Cene Logar in Cvetko Zagorski? Niso samo pomembne osebe iz slovenske kulturne in politične zgodovine, nekaj časa so bili tudi zaprti na Golem otoku, na prvem koncentracijskem taborišču po drugi svetovni vojni v Evropi.
Po pričevanjih mnogih, ki jih prinaša knjiga Goli otok – Titov gulag, novo delo dr. Božidarja Jezernika, je okrutnost Golega presegla vsa starejša taborišča. Med interniranci so bili tudi taki, ki so med vojno izkusili različna koncentracijska taborišča v nacistični Nemčiji ali fašistični Italiji. Pripovedovali so o podobnih izkušnjah iz teh taborišč, ki pa so se v nečem bistveno razlikovala od golootoških. Tam je bila med mučitelji in trpinčenimi potegnjena meja, tam so taboriščniki lahko ostali tovariši v trpljenju, lahko so se drug drugemu potožili v stiski.
26.04.2013
Glasovi Brazilije: koliko poznamo brazilsko literaturo? Izšel roman Devet noči, Večni sin v pripravi »
Oktobra se kot vsako leto obeta eden izmed osrednjih svetovnih založniških dogodkov, Frankfurtski knjižni sejem. Tokratna častna gostja sejma bo Brazilija. Verjetno le malokdo še ni slišal za Paula Coelha, brazilskega avtorja številnih knjižnih uspešnic, toda koliko o brazilski literaturi pri nas sploh vemo? Ali bi znali denimo na pamet našteti pet brazilskih književnikov? Hiter pogled v seznam Cobissa pove, da v slovenščini lahko prebiramo nekaj klasikov brazilske literature (Machado de Assis, Carlos Drummond de Andrade, Jorge Amado), najde pa se tudi nekaj prevodov priznanih sodobnih brazilskih pisateljev, poleg šestnajstih knjig Coelha vsaj še dva romana Joãa Ubalda Ribeire ter po en roman Chica Buarqua, sicer tudi odličnega glasbenika, in Cristovãa Tezze.
26.04.2013
Okrogla miza in kratka retrospektiva filmov Žarka Lauševića ob izidu knjige Leto mine, dan nikoli »
Zgodovina pozna veliko primerov prepletanja resničnosti in izmišljenega, pa ne le tistih v literaturi, filmu ali vizualni umetnosti, kjer sta premešana namerno, ampak tudi tistih nasprotnih, ko se izmišljeno vplete v življenje. »Kot v filmu« je ne nazadnje stavek, ki odseva prav ta razmerja. Absurdna, pravzaprav tragična takšna situacija se je pred dvajsetimi leti pripetila Žarku Lauševiću. Sredi blesteče igralske kariere se mu je življenje obrnilo na glavo, ko se je pred nekim lokalom v Podgorici, kamor sta zavila z bratom, nepričakovano zapletel v pretep in v samoobrambi ubil dva človeka. Pristal je v beograjskem Centralnem zaporu, v katerem je snemal prizore iz filmov Brata po materi in Bolje od bega ter nanizanke Sivi dom. In kjer je med snemanjem filma spoznal cel kup stražarjev, z upravnikom pa sta bila celo v sorodstvu. Da bi preživel kruto igro usode, je začel pisati zaporniški dnevnik, ki ga je leta 2011 objavil v odmevni knjigi Leto mine, dan nikoli.
26.04.2013
Ob sedemdesetletnici akademika dr. Andreja Inkreta – zbirka esejev, kolumn in intervjujev Izgubljeni čas »
Izgubljeni čas je knjiga osebnih zapisov Andreja Inkreta: o literaturi, gledališču, aktualnem političnem dogajanju in reminiscencah na pretekle – za Slovenijo ključne – zgodovinske dogodke. Je tudi zbir pomembnejših esejev in kolumn, ki jih je avtor objavljal koncem preteklega stoletja. Za slovenskega bralca, ki ga zanima preteklo kulturno in politično dogajanje, bodo še posebej zanimive kolumne, saj v njih odseva čas, tik preden se je naša država profilirala kot samostojna, zabeleženi pa so zvečine dogodki, ki so (danes tako samoumevno) pomembno vplivali na sedanjost, kot jo poznamo tu in zdaj. Leta 1990 se avtorju na primer zapiše: »Vse kaže, da danes v Jugoslaviji nihče več ne verjame v Jugoslavijo. Vsakogar pa je strah njenega razpada.«
22.04.2013
Zelenjava, sadje in zdravilna zelišča z domačega vrta, pridelana po naravnih metodah – najbolj zdrava hrana »
V sodobnem času se vse bolj vračamo k izročilu prastare kulture naravnega vrtnarjenja in si prizadevamo, da bi zelenjavo in zdravilna zelišča pridelali sami. Velikokrat ne vemo, kako na svojem malem vrtu pridelati zdrav in obilen pridelek, kako ohraniti prst vlažno, rahlo in rodovitno, kako gnojiti čim bolj naravno, kako odgnati škodljivce in bolezni z našega vrta, katere rastline saditi skupaj, katero sadje izbrati za svoj mali vrt …
Na ta in še mnoga druga vprašanja, povezana z biovrtnarjenjem, odgovarja slavna, tudi pri nas znana nemška vrtnarska strokovnjakinja in avtorica številnih priročnikov Marie-Luise Kreuter. Priročnik Biovrt za začetnike, ki je pravkar izšel pri založbi Modrijan, je sicer šele njena druga knjiga, ki je prevedena v slovenščino.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.