E-novice

Novica

Tri bralke o romanu Voda za slone na portalu PlanetSiol.net

23.09.2011

»Roman Voda za slone združuje vrsto zanimivih in privlačnih, lahko berljivih zgodb, ki jih pisateljica spretno povezuje v kompleksno celoto. Zaznamovan je s pustolovsko oziroma avanturistično, ljubezensko in ekološko noto. Je metafora življenja sodobnega človeka, ki se mora zavedati, da na svetu ni nič nemogočega in da mora biti pripravljen na vse. Srečen konec kompleksnega, zapletenega dogajanja v tej literarni mojstrovini pa zbuja optimizem in vero v življenje, ki ga je vredno živeti,« je med drugim o romanu Sare Gruen Voda za slone zapisala Ada Porenta, ena od treh ocenjevalk, ki so za Siolov knjižni klub prebrale in ocenile ta priljubljeni ameriški roman.
Roman najdete v našem e-katalogu v dveh različicah – letos, v pričakovanju istoimenskega filma, ki so ga pred poletjem začeli vrteti v več kot 50 državah, tudi v sosednjih Avstriji, Italiji in Hrvaški, smo ga ponatisnili s filmsko naslovnico. Ob istem času smo izdali še Opičjo hišo, zadnji roman Sare Gruen. Žal je bil film, sprva napovedan za april, potem za junij, naposled iz nepojasnjenega razloga odpovedan. A kdor si ga je ogledal, zagotovo ni mogel ostati razočaran.
Roman Voda za slone sta ocenili še Anita Povše in Nejka Lazar, vse tri bralke ga toplo priporočajo. Njihove ocene preberite na Siolovih spletnih straneh, ki so bile pred kratkim prenovljene, kljub temu pa boste na njih našli tudi vse starejše knjižne ocene. Siolov knjižni klub je namreč začel vabiti k branju dobrih knjig pred malo manj kot enim letom, prva knjiga, ki so jo ocenjevali Siolovi bralci, pa je bil Jančarjev roman To noč sem jo videl, letos nagrajen s kresnikom.

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

Sorodne novice

na vrh strani

10.05.2012

Nova pesniška zbirka Ervina Fritza – zgodbe, ki bralca primejo za srce »

Po razlagi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika so žitja življenjepisi svetnikov, svetih ljudi v pravoslavnih deželah. V novi pesniški zbirki Ervina Fritza pa so pod naslovom Žitja zbrane zgodbe iz življenj navadnih ljudi, ki niso zato nič manj zanimive. Opisane so različne usode od povojnega časa do danes, vsaka po svoje je posebna, včasih presenetljiva, včasih tudi pretresljiva.

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

26.03.2012

Pričevanje o času, v katerem je imel argument moči odločno prevlado nad močjo Besede »

Pred kratkim smo v časopisju prebrali za mnoge bržkone presenetljiv zapis o ameriškem zunanjem ministrstvu, češ da je državo Vatikan uvrstilo v srednjo kategorijo (›skrb zbujajoče‹) na svoji tristopenjski lestvici držav kot morebitnih središč za pranje denarja. Resda mu dela družbo še približno tretjina vseh samostojnih držav na svetu, prav pohvalno pa to gotovo ni, zato je bilo tudi v javnosti komaj deležno omembe, največkrat pač le kake nejeverne dvignjene obrvi.
To niti ne preseneča, saj ›se ve‹, da je načeloma deplasirano, če se tako ugleden subjekt mednarodnega prava, kot je Sveti sedež, postavlja v bližino najhujšega kriminala. Toda po drugi strani ›se ne ve‹, kakšnim in katerim dejavnostim se vse posvečajo subjekti na notranji strani cerkvenih zidov.

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

05.03.2012

Trideset let po smrti ameriške filozofinje in književnice Ayn Rand »

Ali bi pred tremi, štirimi leti znali odgovoriti na vprašanje, kdo je bila Ayn Rand? Takrat v slovenščini ni bilo na voljo niti enega samega njenega dela, z njenimi obsežnimi deli so se v izvirniku trudili le posamezni posebej zainteresirani bralci. Prvo knjigo Randove smo dobili šele v devetem letu novega tisočletja, to je bil Izvir (The Fountainhead, 1943), samo leto pozneje pa smo pri Modrijanu kot prvega v zbirki Nostalgija objavili roman Mi, živi. A to ne gre pripisovati drugemu kot naključju, čeprav je izid padel na plodna tla in bil dobro sprejet tako pri bralcih kakor kritikih; Dnevnikova recenzentska Mojca Pišek je denimo zapisala (Dnevnik, 18. 11. 2011), da je »roman aktualen tudi zato, ker bi bil lahko napisan včeraj. Lahko bi recimo prišel s tipkovnice kakega mladoekonomista, resetatorja ali mlečnozobega tehnokrata, ki so leta 2011 prepričani, da je boj proti ostalinam socializma edina zveličavna ideja, za katero je vredno svetiti v zgodovino.«

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

14.02.2012

Nova knjiga J. M. Coetzeeja? Pri Modrijanu jo lahko dobite že v prevodu »

Če spremljate največje svetovne literate in se od časa do časa pozanimate, ali so izdali kaj novega, ali je kaj svežega tik pred izidom ali pa so malce »zaspali« in morda nabirajo moči (ali idej) za novo knjigo, ste morebiti opazili, da je jeseni 2011 južnoafriški pisatelj svetovnega formata, nobelovec J. M. Coetzee, čigar literaturo nam je bilo dano okusiti – v nekoliko večjih odmerkih, kot je običajno – tudi v slovenskem jeziku, objavil novo knjigo. Naslov je Scenes From Provincial LifePrizori iz podeželskega življenja.

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

27.01.2012

Vsak med nami nosi v sebi ščepec temne snovi »

Pri Modrijanu izid domačega leposlovnega dela ni nekaj vsakdanjega, zato pa vsako pospremimo med bralce s toliko večjo pozornostjo, ne glede na to, kako obsežno je. Drobceno delo, ki je pravkar izšlo, se bo mogoče izgubilo v morju najrazličnejših romanov, pesniških zbirk in esejističnih del, ki jih objavljajo slovenski avtorji, a gotovo se ne more izgubiti v programu naše založbe. Gre za kratko zgodbo Aleksandre Kocmut, vsestranske knjižne ustvarjalke, ki je dejavna kot pesnica, pisateljica, prevajalka, recenzentka, urednica, lektorica in korektorica. Jedci rži so njen osmi samostojni knjižni projekt.
In kaj je Aleksandro Kocmut spodbudilo k temu, da je napisala to srhljivo zgodbo o Brinjčanih?

objavljeno v rubriki: Kaj naj berem?

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.