Modrijanova knjigarna

V eni prejšnjih novic smo samo namignili, zdaj pa gre zares. V Slovenijo, v Ljubljano, prihaja srbski pisatelj Vladimir Pištalo, avtor romana Tesla, portret med maskami. Roman je prvo Pištalovo delo, ki je prevedeno v slovenščino, za prevod pa smo poskrbeli pri Modrijanu s prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec, odlično poznavalko južnoslovanskih književnosti pri nas. Knjiga je izšla v zbirki Poteze.
Pištalo je avtor več romanov in zbirk kratkih zgodb, največ pozornosti pred romanom o Tesli pa je pritegnil roman Milenijum u Beogradu (2000), ki se je leta 2008 uvrstil med pet nominiranih za prestižno francosko nagrado Femina v kategoriji tuji roman. Za Teslo, portret med maskami je Pištalo v začetku leta 2009 prejel ugledno srbsko književno nagrado – Ninovo, sledilo je lepo število prevodov, tudi slovenski, v ožjem izboru za Ninovo nagrado pa je bil tudi njegov zadnji roman Venecija (2011).

»V osemdesetih letih je bilo slovensko književno življenje v razcvetu, na straneh resnih intelektualnih publikacij in dnevnega tiska pa nihče od mnogih literarnih kritikov ni užival tako visoke mere spoštovanja in splošnega soglasja o tehtnosti njegovih estetskih sodb, kot ga je užival Andrej Inkret. Literarnim umetninam se je znal približati od znotraj, pri pazljivem opozarjanju na njeno izmuzljivo resnico in pripovedne stile pa si je vzel še čas za premislek o možnostih in dosegu lastne kritiške drže. Temu izzivu je odgovarjal na zgledno sistematičen način, ne le za literaturo, ampak tudi za gledališče, v svoji praktični kritiki pa je postavil visoke standarde, oprte na dvomečo distanco. Z eno besedo: Andrej Inkret je bil osrednja slovenska literarnokritiška avtoriteta, čas njegove kritike pa polnokrvni čas, ki ga smemo za izgubljenega priznati le v lastno škodo.«

Če knjige Tesla, portret med maskami srbskega pisatelja Vladimirja Pištala še niste kupili in prebrali, počakajte še malo in si ob nakupu knjige v Modrijanovi knjigarni prislužite še pisateljev avtogram. Vladimir Pištalo bo namreč maja gostoval v Ljubljani.
Dotlej pa preberite intervju, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 20. aprila 2013. S pisateljem, ki se je rodil v Sarajevu, od leta 1993 pa živi in dela v ZDA – ameriškim študentom predava svetovno in ameriško zgodovino – se je pogovarjal Branko Soban.
Vladimir Pištalo je eden najbolj znanih sodobnih srbskih pisateljev. Piše kratke zgodbe in romane ter prevaja. Roman Tesla, portret med maskami je v Srbiji objavil leta 2008, leta 2009 pa zanj prejel ugledno Ninovo nagrado. Delo je prevedeno v več jezikov, že nekaj mesecev pa ga je mogoče brati tudi v slovenščini, v odličnem prevodu Đurđe Strsoglavec.

Februarja je pri založbi Modrijan izšel dolgo pričakovani prevod knjige Igre, ki jih igrajo narkomani srbskega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića. Knjiga obravnava razgibani vrtiljak psiholoških igrer, ki se neprestano uprizarjajo v narkomanski subkulturi. To pa je le osrednji poudarek tega vsestranskega priročnika, saj nam avtor prepričljivo pokaže, da je ideja iger univerzalna in da jih igramo vsi, ob različnih priložnostih.

Če ste se doslej z dr. Zoranom Milivojevićem srečavali le v knjigah – v slovenskem prevodu jih je izšlo že veliko – je dva meseca po izidu knjige Igre, ki jih igrajo narkomani že skrajni čas, da se z njim srečate tudi ob knjigi. In to obkroženi s knjigami v Modrijanovi knjigarni!
Kaj pravzaprav pomeni podnaslov knjige »Transakcijska analiza problematičnega jemanja drog«?

V Izobraževalnem programu kulturno umetniških programov TV Slovenija že drugo leto nastaja dokumentarna serija Na poti. Oddaje pripravljata scenaristka in urednica Nuša Ekar ter režiser Božo Grlj. Gre za portretne mozaike posameznikov, ki se – vsak na svoj način – podajajo na svojo pot. Ta je morda postala način njihovega življenja, bodisi v dobesednem smislu ali pa metaforičnem, poudarek pa je človekovo sožitje z naravo.
Eden izmed filmov letošnje serije nosi naslov Na poti popotnika in je posvečen popotniku, pisatelju in scenaristu Željku Kozincu.

Če ste se v marcu že sprehodili mimo Modrijanove knjigarne na Trubarjevi 27 v Ljubljani, niste mogli spregledati na novo urejene izložbe. Ves marec bodo izložbo krasile knjige iz Modrijanove najprestižnejše in gotovo tudi najzanimivejše zbirke Poteze. Knjige pa tam niso le za okras – marec se namreč zdi primeren mesec, da prebudimo iz »zimskega spanca« naše kupce, ki imajo kartico BRALEC kupuje ceneje, pa že dolgo niso obiskali Modrijanove knjigarne, da bi pregledali knjižne novosti in unovčili dobroimetje na svoji kartici. Pomlad pa bo zdaj zdaj tukaj in z njo taki in drugačni prazniki in priložnosti, ko je dobro imeti pri sebi kakšno knjigo. In ker skorajda ni strastnega bralca, ki ga ne bi zanimali biografski romani, avtobiografije, spomini, dnevniki ..., je to lahko knjiga iz zbirke Poteze.

Pred tremi leti se je tako rekoč od nikoder vzela domačijska povest SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ, ki priča o avtorju z oblikovanim pogledom na svet, disciplinirano skrbjo za slog in svojstvenim smislom za humor. Kombinacija se sliši kot formula za uspeh, in resnično jo je pri bralcih in kritikih dobro odnesel.
Zdaj je tu druga Golobova knjiga. Seveda je tokrat vse precej drugače, dovolj pove že to, da namesto vsevednega pripovedovalca sedaj svet rezonira prvoosebni pripovedovalec – in ta je res zelo oseben. Obenem pa ima Raclette vse tri omenjene lastnosti prvenca, le da je njegova ironična razlaga sveta še bolj ostro našpičena.

Vemo, da bosta vsaka tretja ženska in vsak drugi moški, rojena po letu 2000, do svojega 75. leta zbolela za rakom. Vemo tudi, da je marsikateri rak, če je odkrit dovolj zgodaj, ni več smrtna, ampak dobro ozdravljiva bolezen. In končno tudi vemo, da rak ni le ena sama bolezen, ampak jih je zelo veliko. Vsem pa rečemo rak, ker imajo vsi eno skupno značilnost: nenormalno oziroma podivjano rast celic.
Ameriški specialist onkolog Siddhartha Mukherjee, raziskovalec in profesor medicine na univerzi Columbia v ZDA, je pred dvema letoma objavil knjigo Kralj vseh bolezni, ki jo je podnaslovil Biografija raka, konec leta 2012 pa je v imenitnem prevodu Lili Potpara izšla tudi pri nas.

V soboto, 8. decembra, bo minilo 32 let od trenutka, ko je bilo pretrgano življenje enega največjih glasbenikov vseh časov – Johna Lennona. Vsi ga poznamo kot člana skupine The Beatles, velikega borca za človekove pravice in pisca besedil. Toda kdo je bil John Lennon? V kakšnem okolju je odraščal? Kakšen je bil njegov odnos do staršev? Kdaj je glasba vstopila v njegovo življenje? Kakšen je bil kot mož in oče? ... Odgovori so manj znana dejstva iz Lennonovega življenja, pa vendarle ključna za razumevanje njegovega načina razmišljanja in umetniškega ustvarjanja.
Raziskovanja intimne plati tega genija se je lotil Hunter Davies in v knjigi John Lennon: Pisma – v prevodu Maje Novak je izšla pred slabim mesecem, samo mesec dni po izidu izvirnika – sestavil »kolaž« iz skoraj tristo pisem, razglednic, zapiskov in seznamov, ki jih je Lennon napisal družini, prijateljem, občudovalcem, tujcem, časnikom, raznim organizacijam, odvetnikom in celo pralnici.

Tik pred 28. slovenskim knjižnim sejmom je pri naši založbi izšla nova velika monografija o Sloveniji – Slovenija in njene pokrajine. Knjiga, ki jo je napisal geograf dr. Jurij Senegačnik in se utegne utrditi kot eno temeljnih del o naši državi, je svojevrstna novost na slovenskem knjižnem trgu, saj doslej ni bilo na voljo dela, ki bi bilo namenjeno širši javnosti in bi združevalo občegeografski in regionalni del geografije Slovenije na enem mestu. Izjemno pomembna novost pa je tudi nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin, katere soavtorja sta dr. Darko Ogrin in dr. Igor Žiberna.