Leto književnih nagrad 2011 se preveša h koncu, in pri Modrijanu smo zgledno skrbeli, da ste bili o njih vseskozi obveščeni. Razširil se je tudi naš seznam literarnih nagrad – danes obsega kar 116 nagrad, nazadnje pa smo vpisali Ondaatjevo nagrado. Preglejmo na kratko nagrajence in nominirance leta 2011, katerih knjige so ali šele bodo izšle pri Modrijanu.
Marca so v ZDA razglasili dobitnike nagrade kritikov. Za stvarno knjigo je bila nominirana tudi Patti Smith; za avtobiografijo Pač mulca, ki je izšla pred kratkim v zbirki Poteze, je že leta 2010 prejela ameriško državno nagrado, letos pa je bila nominirana tudi za nagrado Lambda. Kritiška nagrada za roman je pripadla Jennifer Egan za A Visit From The Goon Squad (»Tatovi na obisku«); ta pisateljica je za isti roman aprila dobila še Pulitzerjevo nagrado, kar je eden izjemnejših dosežkov letos in vsekakor kliče k prevodu v slovenščino – pričakujte ga drugo leto pri Modrijanu.

Na področju literarnih nagrad najbrž v nobenem mesecu ni bilo tako pestrega dogajanja kot novembra. Podeljene so bile številne pomembne in bogate literarne nagrade, vse pa so prekosili Francozi – prav novembra so najradodarnejši. Posebej opozorimo na Evropsko književno nagrado ACEL, ki je za leto 2011 pripadla slovenskemu pisatelju – in to Dragu Jančarju. Pri Modrijanu pa smo zastrigli z ušesi tudi ob nagradi za Catalina Doriana Florescuja, čigar roman Slepi maser smo ravnokar izdali v zbirki Bralec, veselili smo se Renaudotove nagrade Emmanuelu Carrèru – njegov roman iz leta 2009 Drugi in jaz izide v začetku prihodnjega leta –, držali smo pesti za Sebastiana Barryja, avtorja Skritega sporočila, ki se mu je nasmihala Irska književna nagrada, in opazili, da je med 147 naslovi, nominiranimi za nagrado IMPAC 2012 (širši seznam je bil objavljen 7. novembra), tudi roman Tatovi na obisku (A Visit from the Goon Squad, 2011) Jennifer Egan.

V četrtek, 24. novembra 2011, so bile podeljene državne nagrade za dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in razvojne dejavnosti, ki se po slovenskem učenjaku Žigi Zoisu imenujejo Zoisove nagrade in priznanja. Čas podelitve ni naključen – Žiga Zois se je rodil 23. novembra, od njegovega rojstva pa je v sredo minilo 264 let.
Nagrajencev je letos 11: podelili so dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo (spomnimo: lani je Zoisovo nagrado za življenjsko delo dobil klasični filolog, akademik dr. Kajetan Gantar), dve Zoisovi nagradi za vrhunske dosežke na področju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti, pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke na področju znanstveno raziskovalne in razvojne dejavnosti, eno priznanje Ambasador znanosti RS in eno Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso.

Ste ob izidu romana Slepi maser, zadnjega v naši zbirki Bralec, samo odmahnili z roko, češ, spet avtor, za katerega prvič slišim? Švicarski pisatelj romunskega rodu Catalin Dorian Florescu je pravkar postal dobitnik prestižne švicarske književne nagrade v vrednosti 40.000 švicarskih frankov. Švicarska književna nagrada, ki jo od leta 2008 na baselskem literarnem festivalu (BuchBasel) podeljuje Švicarska knjigotrška in založniška zveza (Schweizer Buchhändler- und Verleger-Verband, SBVV), je po pomenu in ugledu že primerljiva z ne mnogo starejšo nemško književno nagrado (Deutscher Buchpreis).

Association Capitale Européenne des Littératures (ACEL – »Glavna evropska zveza za književnost«) v Strasbourgu je v soboto, 12. novembra 2011, v prostorih znane restavracije Chez Yvonne razglasila prejemnike literarnih nagrad mesta Strasbourg za leto 2011: evropske nagrade za frankofonsko literaturo, evropske prevajalske štipendije in evropske književne nagrade.
Evropsko književno nagrado, najprestižnejšo nagrado ACEL, za svoj literarni opus kot sedmi zaporedni nagrajenec prejme slovenski pisatelj, dramatik, esejist in urednik Drago Jančar.
Nagrade bodo lavreatom slovesno podelili marca naslednje leto med sedmimi Evropskimi literarnimi srečanji, ki bodo v sodelovanju s tamkajšnjo univerzo tako kot doslej potekala v Strasbourgu.