Novica

Patti Smith nominirana za ameriško kritiško nagrado

23.01.2011

V soboto, 22. januarja 2011, je Nacionalno združenje književnih kritikov (National Book Critics Circle, NBCC) v ZDA objavilo imena književnikov, ki se potegujejo za letošnjo kritiško nagrado.
NBCC vsako leto spomladi nagradi književnike v šestih kategorijah: za roman, biografijo, avtobiografijo, kritiko, stvarno knjigo in poezijo. Objavljeno v angleščini, seveda. Podeli še posebni nagradi za življenjsko delo ter za odličnost v književni kritiki: letos sta si ju prislužila založba Dalkey Archive Press (specializirana je za izdajanje manj znanih del in književnosti, pred kratkim pa smo pisali o antologiji evropske kratke proze, ki jo za to založbo pripravlja Aleksandar Hemon) in Parul Sehgal.
Največ pozornosti vsekakor pritegnejo romanopisci: na seznamu nagrajencev najdemo imena, kot so Philip Roth, Cormac McCarthy, Ian McEwan, John Updike, Toni Morrison ... Leta 2008 je bil finalist v kategoriji roman tudi Projekt Lazar Aleksandra Hemona. Letošnji seznam finalistov je nadvse zanimiv: na njem sta kar dva pisatelja, ki sta lani gostovala v Sloveniji, Američan Jonathan Franzen z romanom Freedom in Izraelec David Grossman z romanom To The End Of The Land (prevod iz hebrejščine). Preveden je tudi roman Comedy In A Minor Key, in to iz nemščine, njegov avtor pa je judovski pisatelj, pesnik in psihoanalitik Hans Keilson, ki piše v nemščini in nizozemščini. Keilson je vsekakor najstarejši finalist na seznamu NBCC: lani decembra je dopolnil 101. leto! Irec Paul Murray je bil z romanom Skippy Dies v širšem izboru za lansko Bookerjevo nagrado, in potem je tu edina ženska, Američanka Jennifer Egan z romanom A Visit From The Goon Squad.
V kategoriji avtobiografija so se ameriški književni kritiki ogreli za šest knjig, ena izmed njih pa je Just Kids (Pač mulca) ameriške glasbenice Patti Smith (na sliki je detajl naslovnice). Spomnimo, da je Patti lani za to knjigo prejela Ameriško državno nagrado za književnost v kategoriji stvarna literatura in da smo ob tej priložnosti pri Modrijanu že napovedali izid slovenskega prevoda.
Slovesna razglasitev nagrad bo v četrtek, 10. marca 2011, v New Yorku.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

08.12.2016

Ruski bralci so za ›največjo knjigo‹ že drugič izbrali knjigo pisateljice Ljudmile Ulicke »

Najvidnejši sodobni slovenski pisatelj? O tem ni dvoma, izmed sto vprašanih bi jih najbrž 99 izbralo Draga Jančarja. Gotovo bi bilo več zadrege, če bi se bilo treba odločiti za ruskega pisatelja, morda bi pomislili na Makanina, Pelevina, Vodolazkina, Šiškina ... Kaj pa, če bi nas kdo povprašal o ruskih pisateljicah?

Iz ruske književnosti, ene največjih in najbolj bogatih na svetu, izide v Sloveniji zaskrbljujoče malo prevodov. Podatki, ki jih o slovenski založniški produkciji objavlja NUK, pravijo, da jih je leta 2015 izšlo samo osem – za primerjavo: založniki smo v tem letu izdali 401 knjigo angleške književnosti! –, zato ne more biti presenetljivo, da imamo na voljo le dva prevoda del najpomembnejše ruske pisateljice Ljudmile Ulicke. Za drugo, novelo Sonjica, smo letos poskrbeli pri Modrijanu, in najbrž je to eden izmed dveh prevodov iz ruščine, ki ju navajajo začasni podatki za leto 2016.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.06.2016

Joyce Carol Oates – njene teme niso lahke, vedno je v njih kritika družbe, oblasti, človeških slabosti »

»Koža pisatelja, ki je izdal toliko knjig kot jaz, mora biti debela kot nosorogova, a pod njo še vedno biva kot metuljček krhek in upajoč duh.« Tako je tvitnila danes oseminsedemdesetletna ameriška pisateljica Joyce Carol Oates in v enem stavku povzela bistvo svojega osupljivega opusa.
Kariera dekleta z revnega podeželja na severu države New York se je začela zelo zgodaj: nadarjenost in veselje do pisanja je pokazala že v osnovni šoli in od takrat, ko ji je babica pri štirinajstih letih podarila prvi pisalni stroj, ni odnehala. Bila je izjemno uspešna študentka in prav kmalu zatem profesorica na več univerzah (najdlje na Princetonu), mentorica mnogim mladim literatom, urednica, kritičarka … ob vsem tem pa pisala in pisala in pisala, po dve do tri knjige na leto.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Pet najboljših slovenskih romanov, ki so v 25 letih prejeli kresnika. – V izboru tudi To noč sem jo videl Draga Jančarja »

Kresnik – to smo že večkrat poudarili – je edina slovenska nagrada za roman, zaradi izdatne in premišljene promocije pa tudi eno najbolj zaželenih literarnih priznanj pri nas. Tako za avtorje kakor založbe – nobeno drugo namreč ne privabi v knjigarne toliko kupcev, to pa je, ne nazadnje (in tega se pri nas ne zavedamo dovolj), eden pomembnejših ciljev literarnih nagrad. S kresnikom nagrajeni roman postane skorajda po pravilu vsaj v mesecu po podelitvi ena najbolje prodajanih knjig v knjigarnah.
Delo bo letos nagrado podelilo šestindvajsetič, peterica finalistov je že znana. Po zgledu nekaterih uglednih tujih nagrad pa so se pri časniku odločili, da letos izberejo tudi najboljšega izmed vseh 25 doslej nagrajenih romanov.

objavljeno v rubriki: Nagrade

04.06.2016

Soba 2 – pretanjeno izpisan »ženski« roman, ki neposredno, pa vendar z izjemno rahločutnostjo izrazi različne plasti ženske duše »

Julie Bonnie (tudi Julie B. Bonnie) je francoska pevka, kitaristka, violinistka in plesalka, od leta 2013 pa tudi pisateljica: tega leta je izšel njen romaneskni prvenec Soba 2 (Chambre 2), pozneje je napisala še tri romane. V zadnjem, s tematsko nedvoumnim naslovom Mon amour,, se posveča različnim oblikam ljubezni, s čimer ni presenetila, saj se je že v Sobi 2 razkrila kot izjemno senzibilna osebnost, globoko dovzetna za vse odtenke odnosov z drugimi, ki se jim predaja scela in jo tako tudi kar najgloblje prizadevajo. Plemenita ženska pisava v najboljšem pomenu z izrazito avtobiografsko podlago. Julie Bonnie je namreč že pri štirinajstih prestopila tradicionalne okvire najstniškega življenja, ki so ji bili namenjeni in sta jih pričakovali tako njena družina (starša učitelja) in širša okolica. Tako se tudi Béatrice, junakinja Sobe 2, kot najstnica prepusti svoji ljubezni, mlademu nemškemu violinistu Gaborju, in se z njegovo skupino odpravi na večletno glasbeno turnejo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

17.05.2016

Kristian Novak, Kruno Lokotar in Đurđa Strsoglavec – 23. maja v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani »

Črna mati zemla, roman hrvaškega pisatelja in jezikoslovca Kristiana Novaka, velja na Hrvaškem za pravo senzacijo, saj je na tamkajšnji literarni zemljevid vpisal novo področje: Medžimurje. Gre za literarno krajino, ki slovenskemu bralcu ni neznana, saj ga Novak v kombinaciji napete srhljivke, krimiča in psihološkega romana popelje med panonske meglice, k mistični Muri, in murskim deklicam, ki vabijo v svojo fatalno družbo. Novak se pri tem oddalji od »doma prevladujočega ravničarskega patosa«, kot je v Mladini zapisal Matej Bogataj, saj se bolj kot romantiziranju krotke skupnosti posveti njenim temnim platem, pri čemer je še »duhovit in posmehljiv«.
Črna mati zemla v glavno vlogo postavi otroškega junaka, ki se sooča s travmo očetove smrti, svoje dojemanje stvarnosti pa tesno poveže z medžimurskimi legendami. Ko se v vasi odvije veriga nepojasnjenih samomorov, se pokaže, da tudi odrasli najdejo zatočišče v nadnaravnem, lastno vest pa radi lajšajo z iskanjem grešnega kozla. Celotno pripoved zaokroži zavedanje o krhkem in varljivem spominu, ki si dogodke vedno prilagaja po svoje.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.