E-novice

Novica

Patti Smith nominirana za ameriško kritiško nagrado

23.01.2011

V soboto, 22. januarja 2011, je Nacionalno združenje književnih kritikov (National Book Critics Circle, NBCC) v ZDA objavilo imena književnikov, ki se potegujejo za letošnjo kritiško nagrado.
NBCC vsako leto spomladi nagradi književnike v šestih kategorijah: za roman, biografijo, avtobiografijo, kritiko, stvarno knjigo in poezijo. Objavljeno v angleščini, seveda. Podeli še posebni nagradi za življenjsko delo ter za odličnost v književni kritiki: letos sta si ju prislužila založba Dalkey Archive Press (specializirana je za izdajanje manj znanih del in književnosti, pred kratkim pa smo pisali o antologiji evropske kratke proze, ki jo za to založbo pripravlja Aleksandar Hemon) in Parul Sehgal.
Največ pozornosti vsekakor pritegnejo romanopisci: na seznamu nagrajencev najdemo imena, kot so Philip Roth, Cormac McCarthy, Ian McEwan, John Updike, Toni Morrison ... Leta 2008 je bil finalist v kategoriji roman tudi Projekt Lazar Aleksandra Hemona. Letošnji seznam finalistov je nadvse zanimiv: na njem sta kar dva pisatelja, ki sta lani gostovala v Sloveniji, Američan Jonathan Franzen z romanom Freedom in Izraelec David Grossman z romanom To The End Of The Land (prevod iz hebrejščine). Preveden je tudi roman Comedy In A Minor Key, in to iz nemščine, njegov avtor pa je judovski pisatelj, pesnik in psihoanalitik Hans Keilson, ki piše v nemščini in nizozemščini. Keilson je vsekakor najstarejši finalist na seznamu NBCC: lani decembra je dopolnil 101. leto! Irec Paul Murray je bil z romanom Skippy Dies v širšem izboru za lansko Bookerjevo nagrado, in potem je tu edina ženska, Američanka Jennifer Egan z romanom A Visit From The Goon Squad.
V kategoriji avtobiografija so se ameriški književni kritiki ogreli za šest knjig, ena izmed njih pa je Just Kids (Pač mulca) ameriške glasbenice Patti Smith (na sliki je detajl naslovnice). Spomnimo, da je Patti lani za to knjigo prejela Ameriško državno nagrado za književnost v kategoriji stvarna literatura in da smo ob tej priložnosti pri Modrijanu že napovedali izid slovenskega prevoda.
Slovesna razglasitev nagrad bo v četrtek, 10. marca 2011, v New Yorku.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

27.08.2015

Jančarjev roman To noč sem jo videl – Widziałem ją tej nocy – nominiran za poljsko nagrado Angelus »

Od leta 2006 poljsko mesto Vroclav podeljuje nagrado Angelus (Nagroda Literacka Europy Środkowej »Angelus«), literarno nagrado za roman srednjeevropskega avtorja. Nagrada ni po naključju povezana z Vroclavom – mesto je že stoletja srečišče različnih narodov, kultur in miselnih tokov. Nagrado namenja avtorjem iz Srednje Evrope – Poljakom in tistim, katerih romani so prevedeni v poljščino –, ki prinašajo v poljski kulturni prostor aktualne teme, ki spodbujajo k razmišljanju in poglabljajo vedenje o drugih kulturah. Sicer pa seznam dosedanjih nagrajencev pove dovolj: med njimi sta tudi Martin Pollack iz Avstrije in Svetlana Aleksijevič iz Belorusije, nagrajen je že bil Miljenko Jergović, kar pet izmed devetih nagrajenih knjig pa je prevedenih tudi v slovenščino.
Žirija nagrade je seznam romanov za nagrado leta 2015 objavila že marca – na njem je kar 66 romanov – v začetku avgusta pa je izmed njih izbrala 14 polfinalistov. Med njimi je tudi slovenski pisatelj, kdo drug kot Drago Jančar, čigar roman To noč sem jo videl (Widziałem ją tej nocy) je lani, v prevodu Joanne Pomorske, izdala ugledna poljska založba Czarne (Wydawnictwo Czarne).

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.08.2015

V zbirki Bralec je izšel roman Kinderland Liliane Corobca, lani dobitnice vileniškega kristala »

Prvega septembra se začne jubilejni, 30. mednarodni literarni festival Vilenica. Kdo je letošnji vileniški zmagovalec, smo izvedeli že maja, manj pozornosti pa pritegne druga nagrada festivala, kristal. Njegovega dobitnika izbere mednarodna žirija – sestavljajo jo gostje vileniškega festivala – izmed avtorjev, ki so predstavljeni v zborniku in sodelujejo na literarnem branju, nagrado pa podelijo na literarni matineji na gradu Štanjel. Kristal je od leta 1987, ko so ga podelili prvič, prejelo pet slovenskih avtorjev, nazadnje, leta 2010, Goran Vojnović. Na zadnjih štirih festivalih so bili nagrajeni književniki iz Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Moldavije.
Vsako leto med festivaloma izide slovenski prevod vileniškega nagrajenca – lani je bil to madžarski pisatelj László Krasznahorkai – dobitnik kristala pa se mora zadovoljiti le z objavo krajšega besedila v zborniku. Zadnja nagrajenka, Liliana Corobca iz Moldavije, pa je ena redkih, morda celo prva »nosilka« kristala, ki je v letu po prejemu nagrade dobila tudi prevod v slovenščino. Zahvalo za to dolguje predvsem »svojemu« prevajalcu Alešu Mustarju, ki se je zavzel za prevod in izid njenega romana Kinderland v slovenščini. Izdali smo ga pri Modrijanu v zbirki Bralec.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.08.2015

Modrijanovo poletno branje: Knjiga mojih življenj Aleksandra Hemona »

Če se po objavi zadnjega romana, The Making of Zombie Wars (Kako so nastale Vojne zombijev, 2015), ozremo po opusu bosanskega oziroma ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona, lahko sklepamo, da njegova avtobiografska zbirka zgodb Knjiga mojih življenj (2013) zaključuje ali »podčrtuje« pisateljev dotedanji opus, prepoznaven po temah in motivih, ki so povezani z izseljenstvom ter z nekdanjo Jugoslavijo in njenim razpadom. Premik v Hemonovi topiki bi morda lahko razbrali tudi iz zadnje zgodbe v knjigi, ki je njegovo nemara najbolj presunljivo in obenem strahotno intimno beleženje nečesa, za kar se zdi, da je neubesedljivo: bolezen in smrt lastnega otroka.
Zgodba se tako kaže kot nekakšen »črni rez«, po katerem se pisatelj izraziteje obrača v sodobni ameriški svet, kamor se je preselil v devetdesetih letih, v času jugoslovanske vojne. Toda pri tem gotovo ostaja izrazito »večsvetoven«: »V meni se prekriva več svetov, iz tega poskušam potegniti vse, kar znam,« je Hemon povedal Ervinu Milharčiču Hladniku, kot izvemo iz njegove spremne besede v Knjigi mojih življenj.

objavljeno v rubriki: Nagrade

21.07.2015

Črna mati zemla Kristiana Novaka bo tudi film – premiera bo predvidoma konec leta 2018 »

Hrvaški Tportal je pred kratkim poročal, da bo Črna mati zemla, roman Kristiana Novaka, doživel tudi filmsko adaptacijo. Roman, za katerega je Kristian Novak lani prejel književno nagrado roman@tportal.hr, časopis Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let, si bo na filmskem platnu prvič mogoče ogledati predvidoma konec leta 2018. Pravice je kupila Antitalent Produkcija, pisatelj pa je na vprašanje, kako vidi svojo vlogo v tem procesu, odgovoril: »Pri vsem tem nameravam biti konstruktiven in kooperativen, kakor bom pri projektu pač potreben. Ali bom svetovalec ali bom sodeloval tudi pri scenariju, je zame pravzaprav postranska stvar. Ne pričakujem, da bi se scenaristi kompulzivno držali mojega besedila, menim, da je glavni cilj narediti močan film, a prepričan sem, da to ni mogoče zgolj s prevajanjem iz književnega v filmski medij.

objavljeno v rubriki: Nagrade

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.