Novica

Patti Smith nominirana za ameriško kritiško nagrado

23.01.2011

V soboto, 22. januarja 2011, je Nacionalno združenje književnih kritikov (National Book Critics Circle, NBCC) v ZDA objavilo imena književnikov, ki se potegujejo za letošnjo kritiško nagrado.
NBCC vsako leto spomladi nagradi književnike v šestih kategorijah: za roman, biografijo, avtobiografijo, kritiko, stvarno knjigo in poezijo. Objavljeno v angleščini, seveda. Podeli še posebni nagradi za življenjsko delo ter za odličnost v književni kritiki: letos sta si ju prislužila založba Dalkey Archive Press (specializirana je za izdajanje manj znanih del in književnosti, pred kratkim pa smo pisali o antologiji evropske kratke proze, ki jo za to založbo pripravlja Aleksandar Hemon) in Parul Sehgal.
Največ pozornosti vsekakor pritegnejo romanopisci: na seznamu nagrajencev najdemo imena, kot so Philip Roth, Cormac McCarthy, Ian McEwan, John Updike, Toni Morrison ... Leta 2008 je bil finalist v kategoriji roman tudi Projekt Lazar Aleksandra Hemona. Letošnji seznam finalistov je nadvse zanimiv: na njem sta kar dva pisatelja, ki sta lani gostovala v Sloveniji, Američan Jonathan Franzen z romanom Freedom in Izraelec David Grossman z romanom To The End Of The Land (prevod iz hebrejščine). Preveden je tudi roman Comedy In A Minor Key, in to iz nemščine, njegov avtor pa je judovski pisatelj, pesnik in psihoanalitik Hans Keilson, ki piše v nemščini in nizozemščini. Keilson je vsekakor najstarejši finalist na seznamu NBCC: lani decembra je dopolnil 101. leto! Irec Paul Murray je bil z romanom Skippy Dies v širšem izboru za lansko Bookerjevo nagrado, in potem je tu edina ženska, Američanka Jennifer Egan z romanom A Visit From The Goon Squad.
V kategoriji avtobiografija so se ameriški književni kritiki ogreli za šest knjig, ena izmed njih pa je Just Kids (Pač mulca) ameriške glasbenice Patti Smith (na sliki je detajl naslovnice). Spomnimo, da je Patti lani za to knjigo prejela Ameriško državno nagrado za književnost v kategoriji stvarna literatura in da smo ob tej priložnosti pri Modrijanu že napovedali izid slovenskega prevoda.
Slovesna razglasitev nagrad bo v četrtek, 10. marca 2011, v New Yorku.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

27.08.2014

Jančarjevo Drevo brez imena v angleščini, To noč sem jo videl v poljščini, pred izidom Maj, november »

Drago Jančar je naš edini pisatelj, ki mu je uspelo trikrat osvojiti nagrado Kresnik: za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011). Na seznamu nominirancev se je po letu 1991, ko je bila ta nagrada, še danes edino slovensko priznanje za roman, podeljena prvič, znašel prav vsak Jančarjev roman, ki ga je napisal. V izboru za kresnika so bili namreč tudi Posmehljivo poželenje (1994), Graditelj (2007) in Drevo brez imena (2009). Poleg še drugih slovenskih književnih nagrad, kot so Prešernova, Rožančeva, Grumova, je dobil še nekaj pomembnih tujih in mednarodnih nagrad.
Drago Jančar je tudi najbolj prevajani sodobni slovenski književnik, eno prevodno najuspešnejših del pa je njegov deveti in zadnji roman To noč sem jo videl, ki je pred kratkim izšel še v poljščini in romunščini.

objavljeno v rubriki: Nagrade

20.08.2014

Obsežen in kompleksen roman, ki je med makedonskimi bralci požel veliko navdušenje, zdaj tudi v slovenščini »

To pomeni, da lahko zdaj navdušenje z njimi delite tudi vi. Roman Rezervno življenje makedonske pisateljice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi in ustvarja v Sloveniji, je namreč odslej mogoče brati tudi v slovenščini, v prevodu Aleša Mustarja.
Objavljamo izbor odzivov kritikov in bralcev na izid romana v Makedoniji leta 2012. Prepričal pa je tudi strokovno javnost – Dimkovska je za roman prejela nagrado Društva pisateljev Makedonije za najboljše prozno delo leta, nagrado Evropske unije za književnost, postala pa je tudi »osebnost leta na področju književnosti« časnika Nova Makedonija.

objavljeno v rubriki: Nagrade

13.08.2014

Filmski režiser, ki je tudi pisatelj, ali pisatelj, ki je tudi filmski režiser. Je to sploh pomembno? Roman V koži drugega je preprosto odličen »

Kako je v koži človeka, ki se včasih sprašuje, po kakšnem čudnem ključu je bil »dodeljen« svoji družini? In kako mora biti šele potem, ko ga začnejo ljudje zamenjevati z nekom drugim, nekom, ki živi precej drugačno življenje, morda tako, po katerem hrepeni prvi? Kdo je pravzaprav »prvi« in kdo »drugi«? Roman irskega pisatelja Neila Jordana Mistaken, ki ga bomo v slovenščini brali z naslovom V koži drugega – zanj je avtor prejel irsko književno nagrado – se spopada z vprašanji te vrste in obenem vzbuja vtis, da je na tem svetu mogoče vse, zlasti če živiš le nekaj metrov stran od hiše Brama Stokerja, avtorja slovitega Drakule, v okolju, v katerem ti lahko celo gredica tulipanov vzbudi kurjo polt. Zgodba, polna presenetljivih obratov, mestoma pretresljiva in občasno začinjena s srhljivostjo, je napisana s pisateljsko dovršenostjo in izpiljenim slogom, tako da nas kar preseneti, ko ugotovimo, da je njen avtor morda še bolj kot pisatelj znan in priljubljen kot režiser; med drugim je za Igro solz prejel oskarja za scenarij in nominacijo za režijo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

05.08.2014

Znanstvena kriminalka, ki na presenetljiv način oživlja v strokovnih revijah spečo zgodovino moderne medicine »

Ebola, aids, poliomielitis, tuberkuloza, lepra, kuga, kolera ... – strahotne bolezni, ki spreminjajo svet. In bogatijo svetovno književnost. Kdo ne pozna Camuseve Kuge, Mannove Čarobne gore, Márquezove Ljubezni v času kolere? Tudi med najmodernejšimi romani je najti mnogo takšnih, katerih zgodba se vrti okoli bolezni, tudi najstrašnejših kužnih bolezni v zgodovini medicine.
Prevodom Spahićevih Hansenovih otrok, Hollinghurstove Linije lepote, Rothove Nemeze, Vallejevega Brezna in še nekaterih drugih, ki so izšli v zadnjih letih, se zdaj pridružuje še Kuga & kolera francoskega pisatelja Patricka Devilla (1957), zdaj prvič predstavljenega slovenskim bralcem. A delo je – kljub zelo stvarnemu naslovu – mnogo več kot roman o boleznih. Pripoveduje namreč zgodbo velikega švicarsko-francoskega znanstvenika Alexandra Yersina, odkritelja bakterije kuge, ki je po njem dobila ime Yersinia pestis, in cepiva zoper njo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

03.07.2014

Britanski pisatelj Salman Rushdie letos po kar dve nagradi za življenjsko delo »

Poročali smo že, da je sloviti britanski književnik Salman Rushdie letošnji dobitnik književne nagrade Hansa Christiana Andersena. Ne gre za tisto nagrado, ki jo od leta 1956 mladinskim književnikom in ilustratorjem podeljuje IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in se prav tako imenuje po danskem pravljičarju, ampak za dansko mednarodno nagrado, ki jo je leta 2010 ustanovil Literarni odbor Hansa Christiana Andersena in jo odtlej podelijo vsaki dve leti. Nagrada, ki jo Rushdie prejme kot mladinski književnik – njegova romana Harun in Morje zgodb ter Luka in Ogenj Življenja sta izšla pri Modrijanu –, je lepo zajetna: pisatelj bo bogatejši za pol milijona danskih kron, kar znese okoli 67 evrskih tisočakov. Podelitev bo 17. avgusta v Odenseju na Danskem.
Pred kratkim pa je Rushdie na svoj dolgi seznam nagrad in časti vpisal še eno nagrado: PEN/Pinterjevo.

objavljeno v rubriki: Nagrade

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.