V Sloveniji imamo samo eno literarno nagrado za roman in samo enega Boruta Goloba, ki je doslej izdal dva romana in se v krog najboljših romanopiscev preteklega leta za to nagrado uvrstil z obema. Spomnimo, da je bil njegov prvenec SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ v deseterici leta 2010. Dve leti zatem je objavil drugi roman, in znano je, da je napisati drugi roman po zelo uspešnem prvencu huda stvar; neredko avtor, ki zablesti s svojim prvim delom, za drugo izgubi pogum ali pa si z njim naredi več škode kot koristi, še posebej, če se mu preveč mudi. Toda ne Borut Golob! Roman Raclette je izšel »preudarna« tri leta po prvencu. In se prav tako uvrstil v deseterico za edino slovensko literarno nagrado za roman!

Društvo slovenskih pisateljev je te dni opravilo še eno prijetno nalogo v tem letu – razkrilo je ime letošnjega nagrajenca Vilenice. Prvič po letu 2005 je to ime spet žensko, nagrado namreč prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk, slovenskim bralcem že nekaj let znana književna umetnica, saj so v slovenščino prevedena kar tri njena dela. Roman Beguni (2007), za katerega je prejela nagrado Nike, je v prevodu Jane Unuk izšel pri Modrijanu leta 2010.

V ponedeljek, 20. maja, bodo pri britanskem časniku Independent razglasili letošnjega, že 18. dobitnika nagrade za tuji roman (Independent Foreign Fiction Prize). Nagrada je priznanje za najboljše delo živečega tujega romanopisca, prevedeno v angleščino iz kateregakoli drugega jezika in objavljeno v Veliki Britaniji. Vredna je 10.000 funtov, njena posebnost pa je, da si jo avtor romana pravično deli s prevajalcem – vsak dobi pet tisočakov.
Širši izbor za 18. nagrado – v letih 1996–2001 je niso podeljevali – je bil objavljen 2. marca, ožji pa 11. aprila, in skozi to sito se je uspelo prebiti tudi hrvaški pisateljici Daši Drndić z romanom Trieste, ki ga je v angleščino prevedla Ellen Elias-Bursać, izdala pa založba MacLehose Press. Gre seveda za prevod Dašinega najbolj znanega in nagrajenega romana Sonnenschein, ki ga je leta 2007 izdala založba Fraktura. Sonnenschein je prvo delo Daše Drndić, ki je bilo prevedeno v slovenščino – v prevodu Đurđe Strsoglavec je izšlo leta 2009 v zbirki Poteze. Če bo Daša Drndić prejela nagrado Independenta, bo med romanopisci prva ženska s to nagrado, kajti doslej so bili nagrajeni izključno moški, poleg tega pa je pisateljica tudi edina ženska v letošnji konkurenci.

Časnik Delo tradicionalno vsako leto okoli dneva knjige objavi novico, ki jo težko čakajo tako pisatelji kakor založniki in tudi bralci. Nagrada Kresnik je namreč edina slovenska nagrada za roman, in četudi je v primerjavi z nagradami onstran meja dokaj skromna, velja za eno uglednejših in najvplivnejših literarnih nagrad pri nas. Gre tudi za medijsko najbolje predstavljeno slovensko nagrado – zadnjih nekaj let namreč Delova žirija po zgledu najbolj znanih tujih in mednarodnih nagrad pred končno odločitvijo o nagrajencu opravi dva izbora, najprej izbere deseterico, po mesecu dni pa še peterico finalistov. Tako se stopnjujeta napetost in pričakovanje, o knjigah se v tem času več govori, nedvomno pa jih več ljudi tudi kupi in prebere.

Marec bo, kar se tiče književnih nagrad, spet malo bolj pisan. Veliko pozornost bo nedvomno spet pritegnila nagrada Astrid Lindgren, ki jo je švedska vlada v spomin na slavno pisateljico začela podeljevati leta 2003, leto dni po njeni smrti. Mednarodno nagrado, ki jo lahko prejme mladinski književnik, ilustrator ali pa ustanova, lahko imenujemo »Nobelova nagrada za mladinsko književnost«, saj je daleč največja nagrada, kar jih lahko dobi kak mladinski pisatelj, in ena najbolj bogatih književnih nagrad sploh. Vredna je pet milijonov švedskih kron, preračunano v evre – več kot pol milijona. Kdo bo letošnji nagrajenec – izmed 207 nominiranci iz 67 držav – bomo izvedeli 26. marca.